Sreča in veselje na fotografijah Marjana Cigliča
Letos obeležujemo 100. obletnico rojstva Marjana Cigliča, legendarnega fotografskega mojstra in enega izmed najvidnejših slovenskih fotoreporterjev v drugi polovici 20. stoletja. Ob tej priložnosti bodo potekali različni dogodki, osrednji del pa bo razstava v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki bo prikazala Cigličevo življenje in delo. Razstava na Ljubljanskem gradu je tako prva v seriji več dogodkov in razstav. Marjan Ciglič je bil med drugim izreden portretist, umetnost njegovega dela pa prikazujejo pristna čustva na fotografijah, ki so kombinacija znanja, predvidevanj in povezanosti z osebami na fotografiji. Ciglič je znal biti v pravem trenutku na pravem mestu, pa naj so bili trenutki veseli ali pa žalostni. Fotografije na razstavi bodo obiskovalce popeljale po zabavnih in veselih motivih ljudi ob različnih situacijah, ki jim bodo narisale nasmeh na obraz in jih spomnile na lepe trenutke v življenju.
Marjan Ciglič se je rodil leta 1924 v Kranju. S fotografijo se je prvič srečal leta 1938 v fotografskem ateljeju Franca Juga v Kranju. V času nemške okupacije med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer je izkusil vojno vihro vzhodne fronte. Po enajstih mesecih mu je uspelo dobiti dopust, ob prvi priložnosti je dezertiral in se pridružil partizanskim enotam, kjer so mu bile zaupane tudi vojaške in politične funkcije. Konec vojne je dočakal hudo ranjen v partizanski bolnišnici Pavla. Po demobilizaciji leta 1946 je najprej delal v fotografskem studiu v Ajdovščini in Vipavi, potem pa je bil premeščen v Ljubljano v Fotolik. Leta 1949 so ga aretirali in za enajst mesecev poslali na Goli otok. Po vrnitvi domov so mu vrnili staro delovno mesto v Fotoliku, kjer je ostal do leta 1956, nato se je za leto dni zaposlil pri Foto Potrču. Leta 1957 se je na večkratno pobudo novinarjev iz Dnevnika odločil, da se pridruži Dnevnikovi ekipi, ki ji je ostal zvest vse do leta 1997 oz. dokler je zmogel na pot in fotografirati. Ciglič je bil tako prisoten pri časopisu Dnevnik skoraj od začetka (1951) in rastel skupaj z njim, hkrati pa je bil eden od najvidnejših ljudi pri nastanku in delovanju Nedeljskega dnevnika, ki je prvič izšel leta 1962. Njegov izjemen fotografski opus je nastajal več kot štirideset let in je ocenjen na okvirno 300 tisoč posnetkov. Fotografije prikazujejo različne vidike, od pomembnih političnih dogodkov, do na videz preprostih vsakdanjih trenutkov, zato so dragocen dokument prikazovanja časa in razumevanja življenja Slovencev. Ciglič je za svoje delo prejel več nagrad, med katerimi najbolj izstopata Petkova plaketa, ki jo je prejel leta 1973, in Tomšičeva nagrada, ki jo je prejel leta 1980. Marjan Ciglič je umrl leta 1998.
Časopisna hiša Dnevnik je njegov fotografski opus prepoznala kot pomembno nacionalno kulturno dediščino, zato ga je leta 2001, ko je praznovala 50. obletnico, podarila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Avtorica razstave: Monika Močnik, muzejska svetovalka
Razstavo smo pripravili v sodelovanju z:
Otroška igra na Ljubljanskem gradu, ok. 1965, foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Sankanje je priljubljeno pri vseh generacijah, 1960, foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Veselje navijačev na hokejski tekmi med Ljubljano in Jesenicami, na kateri je slednja slavila zmago z rezultatom 2:1, foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Marjan Ciglič, foto: Tone stojko, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Zimske radosti na zamrznjenem Blejskem jezeru, 1965, foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Vstopnice
Prost vstop
Prihrani s kartico Royal!
Obiskovalcem Ljubljanskega gradu prinaša kartica 10 % popust pri nakupu vstopnic za prireditve in vodene oglede.
