Z odra v muzej: Misterij sove

Dobimo se pred Velikem odrom Lutkovnega gledališča Ljubljana, od koder se bomo skupaj z vzpenjačo povzpeli na Ljubljanski grad, kjer si bomo najprej ogledali Lutkovni muzej, potem pa še predstavo Misterij sove v Hribarjevi dvorani na gradu.

 

Misterij sove

Intermedijska interpretacija Sovjega gradu

Predstava na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer so ga očarale miniaturne lutke pionirja slovenskega lutkarstva. Z uporabo Klemenčičeve lutkovne zapuščine je tako tradicijo na področju lutkovne umetnosti postavil v kontekst sodobnih uprizoritvenih praks. Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Osrednji junak je Vitez Čukolov, začaran v sovo. Človeška podoba mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa. Naleti na prebrisanega Gašperčka Larifarija, ki si zaželi, da bi postal minister. Začarani vitez ga mora s svojimi peresi ves čas reševati iz zapletenih situacij. Vse dokler ni izpuljeno zadnje pero.

V tej predstavi je gledalec postavljen pred izziv, naj na novo preverja svoj odnos do odra in iluzije. Iz miniaturnega Klemenčičevega odra se gledalčev pogled prestavi v zakulisje, tja, kamor običajno nima dostopa. Prostor se razgrne, gledalčev pogled preobrazi, perspektive se množijo v ritmu gibanja kamer in video projekcij. Njegov odnos do videnega je povsem svoboden, saj je primoran izbrati svoj zorni kot gledanja, ki ga med predstavo lahko spreminja in si s tem ustvarja svojo lastno odrsko interpretacijo zgodbe. Zavzeti mora določen položaj v prostoru in povsem zaupati v svojo zmožnost, da se poveže s podobo ali z gibom.

Misterij sove je svetovno premiero doživel na mednarodnem lutkovnem festivalu v Charleville-Mézièresu v Franciji, ki je največje srečanje lutkarjev na svetu. Premiero so v Franciji pospremile navdušujoče ocene kritikov, ki so izpostavili duhovito in domiselno režijo, natančnost in osredotočenost umetnikov, vrsto genialnih idej, ki so med seboj lepo povezane, privlačnost predstave, ki ponuja številne ravni branja in izjemna animatorja Majo Kunšič in Iztoka Lužarja, ki z neverjetno energijo utelesita protagonista.

Predstava je nastala v slovensko-francoski koprodukciji s TJP – Centre Dramatique National d’Alsace in Strasbourga in je prvi del diptiha; drugi del, naslovljen At the still point of the turning world, bo premierno uprizorjen jeseni 2018 na mednarodnem festivalu LUTKE 2018. Renaud Herbin v ospredje postavlja izraznost množice marionet – v slovenski različici znotraj klasične Klemenčičeve miniaturke, v francoski pa v prostrani razsežnosti odra velikih dimenzij.

Célia Houdart se je po študiju književnosti in umetnostne zgodovine ter desetletnem režiranju eksperimentalnih predstav preusmerila v pisanje. Je avtorica štirih romanov, ki so izšli pri založbi P.O.L in prejemnica francoske literarne nagrade Françoise Sagan leta 2012 za svoje delo Carrare. Veliko piše tudi za gledališče, glasbo in ples. Od leta 2008 sodeluje z avtorjem elektronske glasbe Sébastienom Rouxom, s katerim ustvarjata zvočne krajine in vizualne instalacije. Leta 2008 je bilo na festivalu v Avignonu premierno predstavljeno njuno delo Précisions sur les vagues #2 (Podrobnosti valov #2) in leta 2010 Car j’étais avec eux tout le temps (Ker sem bil ves čas z njimi). S francoskim koreografom Mickaëlom Phelippeaujem je leta 2013 ustvarila delo Enjoy the silence (Uživaj v tišini).

Renaud Herbin je lutkovni ustvarjalec, ki je šolanje zaključil na École Supérieure Nationale des Arts de la Marionnette v mestu Charleville-Mézières v Franciji. Renaud Herbin je dolgo časa vodil skupino LàOù. Na oder je postavil številne vizualne in zvočne predstave, ki jih je občasno tudi interpretiral; največkrat jih je zasnoval po dramskih ali literarnih predlogah. Renaud Herbin je režiser in animator, ki se intenzivno osredotoča na raziskavo lutkovne umetnosti v odnosu do telesa, giba, koreografije in sugestivnosti podob, predmetov, vizualij. Od leta 2012 je umetniški vodja TJP – Centre Dramatique National d’Alsace Strasbourg (Francija). Nazadnje smo ga lahko videli na festivalu LUTKE 2016, gostoval je s predstavo Milje. Sodeluje s številnimi umetniki, kot so na primer Aurélien Bory, Amit Drori in Bérangère Vantusso.

TJP – Centre Dramatique National d’Alsace Strasbourg (Francija) si prizadeva otipljivo predstaviti bogastvo sodobne uprizoritvene ustvarjalnosti, zlasti njeno povezanost z umetnostjo lutkarstva. V svojem delovanju izpolnjuje tri osnovne naloge (produkcijo, širjenje, raziskovanje-razvoj), ki definirajo številna področja eksperimentiranja, od koder prihajajo ali pa se prekrivajo različne umetniške prakse, tako profesionalne kot ljubiteljske. Sodobna umetnost lutkarstva preizprašuje sodobno pisavo in predlaga nove načine uprizarjanja, razkriva neskončno bogastvo umetniških oblik, pogosto se opira na starodavne lutkarske tehnike, ki pa se vedno znova prenavljajo in presenečajo.

V okviru projekta BiTeater.

 

Primerno za 15+.