Jata C (beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva, Brane Zorman): Kronolit

Bioakustična skupina Jata C v delu Kronolit, sestavljenem iz kompleksne večkanalne zvočne kompozicije in instalacije kamnitih plošč, raziskuje zvočnost in časovne razsežnosti kamnitih struktur ter njihovo trajnost in soodvisnost s človekom.

Zvočne materiale za kompozicijo so umetnice_ki pridobili s pomočjo terenskih posnetkov različnih lokacij in kamnolomov. Instalacija, kot senzorni podaljšek človeških tipal, pa služi kot kamnit instrument, s katerim kompozicijo in same vibracije kamna preko transducerjev v povratni zanki vračajo v njegovo materialnost. Tekom produkcije dela so umetnice_ki sodelovali z znanstveniki s področja mikropaleontologije, geologije in fizike ter podpornikom projekta, podjetjem Marmor Hotavlje.

Jata C (beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva, Brane Zorman) je umetniška skupina, katere člani_ce si delijo naklonjenost do terenskih posnetkov, bioakustike in zvočne ekologije. Raziskovanja slušnih zaznav združujejo z ekološkimi in družbenimi temami, ki jih razpirajo preko znanstvenega diskurza in s pomočjo izvirnih predstav zvočnih okolij. V skladbah posnetke iz neposrednega okolja preoblikujejo v spekulativne projekcije prihodnosti in čuječe zaznave sedanjosti.

Pri delu uporabljajo široko paleto n aprav za zajemanje akustičnih pojavov. Igrajo po partituri, ki pušča dovolj prostora za improvizacijo in živo zvočno interpretacijo. Skupina je doslej javnosti predstavila kompoziciji Drobljenje ledu (2019) in Bibaret JC210120 (2020).

Ida Hiršenfelder (beepblip), članica skupine Jata C, je o delu zapisala:
Misliti geološki čas, čas kotalečega kamna, čas litosfere, čas kontinentov je misliti lastno majhnost, prašnost, minljivost ... Morda lahko prav s to mislijo zaobidemo norost človeškega izčrpavanja Zemlje, se čudimo njeni mogočni krhkosti, spoštujemo neštete entitete, ki so jo oblikovale v nestalnem prostoru in eonih časa. Kamenine gora so bile nekoč na dnu morja. Organsko komponento prsti so s presnovo proizvedle bakterije. Del apnenca na Zemlji so iz sebe iztisnili kokolitofori, enocelične alge. Tako kot mi so hkrati živi in mrtvi, hkrati organski in anorganski. Vemo, da je razlikovanje nepotrebno; in vendar je pomembno, kateri svet sveti svet.[1] Stežka najdemo prostor na planetu, ki ga ne bi upravljal človek ali vsaj vplival na njegove spremembe. Svetiti drugačen svet, v katerem vlada vzajemnost in ne oblastništvo, zahteva ponotranjenje drugačnih vprašanj. Jata C se vpraša: »Kako lahko slišimo kamen in njegove eone?«

[1] Donna J. Haraway. Staying with Trouble: Making Kin in the Chthulucene. Durham and London: Duke University Press, 2016, str. 35. “It matters what worlds world worlds. It matters what stories tell stories.”

beepblip (Ida Hiršenfelder) deluje v polju zvočne in intermedijske umetnosti. Zanima jo zgodovina medijev, arhivi, njihovo izginevanje in medijska arheologija. Sodeluje z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, +MSUM, festivalom Topografije zvoka ter v okviru programa radioCona. Z intermedijsko zvočno umetnico Sašo Spačal sta soustanoviteljici Iniciative ČIPke. Od leta 2011 do 2017 je bila članica DIY zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra.

Petra Kapš (OR poiesis) je umetnica in raziskovalka zvoka, slušne percepcije in poetičnega performansa. Besedo razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Ob vseh digitalnih razsežnostih ji je središčna fizična prisotnost telesa.

Boštjan Perovšek, umetnik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Sodeluje s skupino SAETA, ustvarja pa tudi glasbo za film in gledališče, performanse, multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.

Bojana Šaljić Podešva se kot skladateljica najbolj posveča raziskovanju zvoka kot entite, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko. Njena glasba se razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi jeziki. Je prejemnica vrste nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo.

Brane Zorman je intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. Elektroakustične solo skladbe in improvizacije z domačimi in tujimi umetniki izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reinterpretira zvočne krajine in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.

 

Koproducent instalacije in zvočnega dogodka je Ljubljanski grad. Instalacijo podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo. Delo je nastalo v okviru projekta konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost. Marmorne plošče za izdelavo instalacije je priskrbelo podjetje Marmor Hotavlje.

 

OTVORITEV: sreda, 27. 9., ob 19.00, Peterokotni stolp

Zvočni dogodek v živo, sreda, 27. 9., ob 20.30, Skalna dvorana (60 min) - umeščen tudi v predprogram TO)pota, ki združuje umetnice_ke, teoretičarke_ke in radovedne sprehajalke_ce, ki hojo in poslušanje doživljajo kot prostorsko uresničitev kraja in telesa; kot praksi prebiranja, ustvarjanja, prizemljevanja, potopitve, vplivov okolja na človeka in človeka na okolje; kot izkušnji izvorne povezanosti in soodvisnosti z drugimi človeškimi in nečloveškimi bitji in svetom.