Jože Plečnik in praški grad

(S Plečnikovo hišo smo sklenili sodelovanje v času razstave Plečnik nad mestom. Za obiskovalce z vstopnico iz Plečnikove hiše nudimo 10% popust za predavanje »Jože Plečnik in praški grad«.)

Arhitekt Jože Plečnik je svoj ustvarjalni vrh dosegel ob preurejanju praškega gradu za sedež českoslovaškega predsednika Tomáša G. Masaryka. Ta ga je leta 1920 imenoval za grajskega arhitekta. Plečnik je to funkcijo formalno opravljal do leta 1935, čeprav je bil zadnjič v Pragi jeseni 1934, ko je mesto zapustil užaloščen, saj se kljub predsednikovi podpori velik del javnosti ni strinjal z njegovo velikopotezno zamislijo ureditve grajske okolice. V poldrugem desetletju je zasnoval skoraj pol kilometra dolg park na južni strani gradu, uredil prvo, tretje in četrto dvorišče ter opremil bivalne in reprezentančne prostore za predsednika in njegovo hčerko Alice. V času njegove odsotnosti mu je pomagal njegov nekdanji učenec in zvesti sodelavec Otto Rothmayer. Ker je šlo za pomembno nalogo preurejanja nekdanje habsburške rezidence v simbol nove demokratične države, se je Plečnik vseskozi zavedal svoje odgovornosti do predsednika in njegovih demokratičnih nazorov ter je to skušal udejaniti tudi v svoji arhitekturi. Odprl je vrsto novih prehodov, ki so obstajali že v predhabsburškem času, in tako grad na več mestih optično povezal z mestom, ki leži pod njim. Navdih za svoje posege je črpal iz češke tradicije, zgodovine, pripovedi, folklore in religije. Vse to je – z antičnimi citati vred – združil v monumentalno celoto, ki še dandanes zbuja občudovanje. Ne gre samo za formalno izpiljeno arhitekturno govorico, temveč predvsem za Plečnikovo genialno sposobnost obravnavanja rešitev, ki kljub svoji mogočnosti vseskozi ohranjajo človeško merilo. Bil je eden redkih arhitektov 20. stoletja, ki je znal vdihniti novo življenje klasičnim stavbnim elementom in ustvariti resno alternativo funkcionalističnemu formalizmu. Ideje, porojene za praški grad, je poskušal uveljaviti tudi v rojstni Ljubljani, pozneje ko je imel dovolj dela tudi doma, pa je ta proces pogosto potekal tudi v obratni smeri.

Damjan Prelovšek je študiral umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1977 doktoriral z disertacijo o slovenskem arhitektu Plečniku. Delal je na Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU in bil njegov vodja. Za svoje delo je dvakrat prejel Plečnikovo medaljo. Je vodilni poznavalec arhitektovega dela v Sloveniji.

 

Cena vstopnice:

- odrasli: 3,00 €
- dijaki, študenti, upokojenci: 2,00 €

Prodaja vstopnic: prodajna mesta na Ljubljanskem gradu, spodnja postaja vzpenjače, www.ljubljanskigrad.si ter na vseh prodajnih mestih www.mojekarte.si.  

Za obisk predavanja priporočamo vožnjo s tirno vzpenjačo; z nakupom vstopnice si zagotovite znižano ceno povratne vozovnice.