Jedi časov – časi jedi: Kuhinja 19. stoletja

Ljudje smo že od nekdaj radi kaj dobrega pojedli in popili. Prehranjevalne navade in bonton za mizo pa so se skozi stoletja zelo spreminjali in vsako zgodovinsko obdobje je tudi z vidika kulinarike edinstveno.

V sodelovanju s prof. dr. Svetlano Slapšak bomo v sklopu v sklopu jesenskega cikla na kulinaričnem popotovanju skozi čas raziskovali najrazličnejša kulinarična področja: od vrhunske francoske kulinarike do preprostih jedi na žlico za rešetkami grajske kaznilnice in drugih jedi iz 19. stoletja; za konec pa smo prihranili predavanje o pregrešnih slasteh, kar nas bo popeljalo v 20. stoletje.

Jesenski cikel predavanj bomo na koncu začinili še s humornim pogovornim večerom z Boštjanom Gorencem – Pižamo, Anžetom Tomićem in Boštjanom Napotnikom, ko bodo na meniju najbolj nenavadne jedi ter bomo obravnavali človeške prehranjevalne navade.

Cikel kulinaričnih dogodkov smo poimenovali Jedi časov – časi jedi po istoimenski knjigi, ki smo jo v lani, ko je Slovenija nosila naziv evropska gastronomska regija 2021, pripravili v sodelovanju s priznanim slovenskim etnologom dr. Janezom Bogatajem.
Ljubljana, Ljubljanski grad in kulinarika: skupna miza že stoletja! Zato: dober tek in na zdravje!

KUHINJA 19. STOLETJA

Prestižna in množična prehrana v kapitalizmu; hrana in razred: meščanski razred oponaša dvorsko hrano, za delavski razred se proizvaja nasitna, nekvalitetna hrana. Vojaki in konzerve: med Napoleonovimi vojnami se pojavi ideja o konzervi, tehnologija hitro sledi. Kolonije in Evropa: evropska hrana je odvisna od uvoza iz kolonij – sladkor, čaj, kava, čokolada, začimbe in v Evropi prilagojene rastline – koruza, krompir. Prehranske krize so pogoste. Industrijska hrana; množična proizvodnja monokultur ima lahko katastrofalne posledice, takšna je bila velika lakota na Irskem. Gastronomija in železnica: hitra dostava hrane je ključna za razvoj trga in okusa, denimo lokalnih sirov v Franciji, ki potem postanejo nacionalna blagovna znamka. Raziskovanje okusa, medicina in prehrana – veliki avtorji, kot je Jean Anthelme Brillat-Savarin, raziskujejo okuse in obenem razvijajo recepte, ki tako postanejo predmet posnemanja in kraje. Sladkor in fantazme v zvezi s hrano postanejo stalnica v književnosti 19. stoletja: dober primer je knjiga Alica v čudežni deželi, kjer vsako fantastično spremembo telesa povzroči določena hrana.

O predavateljici:
Svetlana Slapšak je upokojena redna profesorica in nekdanja dekanja ljubljanske podiplomske šole za humanistiko ISH. Doktorirala je iz antičnih študij (lingvistika) v Beogradu; ukvarja se z antiko, predvsem z zgodovino žensk, zgodovinsko antropologijo, balkanologijo. Izdala je več kot sto knjig, nekaj sto znanstvenih študij in nekaj tisoč esejev. Prevaja iz stare grščine, latinščine, angleščine ter v angleščino, francoščino, jezike SBC, slovenščino; bere še pet drugih jezikov. Po upokojitvi objavlja tudi romane, drame, potopise, napisala je tudi operni libreto. Je dobitnica književnih nagrad v Srbiji, Hrvaški in Sloveniji. Objavila je prevod Apicijevih receptov iz latinščine v hrvaščino, knjigo esejev o hrani Leteći pilav v srbščini, knjigo Kuhinja z razgledom in študijo o zelju v slovenščini ter Vukov kuvar v bosanščini.

Vabljeni tudi na naslednja kulinarična dogodka:
– v četrtek, 17. 11. 2022, ob 17.30: KUHINJA 20. STOLETJA, strokovno predavanje dr. Svetlane Slapšak;
– v torek, 13. 12. 2022, ob 17:30: ZA KAJ SO TE VILICE?, humoren pogovorni večer z Boštjanom Gorencem – Pižamo, Anžetom Tomićem in Boštjanom Napotnikom

Ob nakupu vstopnice za dogodek iz cikla Jedi časov – časi jedi prejmete 10-odstotni popust ob nakupu: knjige Jedi časov – časi jedi, ki jo je napisal Janez Bogataj, kuharske recepte pa so prispevali Igor Jagodic (Restavracija Strelec), Luka Jezeršek in Ana Šušteršič (Gostilna na gradu in Grajska kavarna), ter kakovostnega rdečega vina rdečegrajc – zweigelt iz Grajskega vinograda.

Da ne bi zamudili naslednjega dogodka, vam svetujemo, da se prijavite na e-novice.