Jedi časov – časi jedi: Kuhinja 20. stoletja

Ljudje smo že od nekdaj radi kaj dobrega pojedli in popili. Prehranjevalne navade in bonton za mizo pa so se skozi stoletja zelo spreminjali in vsako zgodovinsko obdobje je tudi z vidika kulinarike edinstveno.

V sodelovanju s prof. dr. Svetlano Slapšak bomo v sklopu v sklopu jesenskega cikla na kulinaričnem popotovanju skozi čas raziskovali najrazličnejša kulinarična področja: od vrhunske francoske kulinarike do preprostih jedi na žlico za rešetkami grajske kaznilnice in drugih jedi iz 19. stoletja; za konec pa smo prihranili predavanje o pregrešnih slasteh, kar nas bo popeljalo v 20. stoletje.

Jesenski cikel predavanj bomo na koncu začinili še s humornim pogovornim večerom z Boštjanom Gorencem – Pižamo, Anžetom Tomićem in Boštjanom Napotnikom, ko bodo na meniju najbolj nenavadne jedi ter bomo obravnavali človeške prehranjevalne navade.

Cikel kulinaričnih dogodkov smo poimenovali Jedi časov – časi jedi po istoimenski knjigi, ki smo jo v lani, ko je Slovenija nosila naziv evropska gastronomska regija 2021, pripravili v sodelovanju s priznanim slovenskim etnologom dr. Janezom Bogatajem.
Ljubljana, Ljubljanski grad in kulinarika: skupna miza že stoletja! Zato: dober tek in na zdravje!

KUHINJA 20. STOLETJA

Hrana, lakota, politika, revolucija: množična/industrijska proizvodnja hrane ima ključno pozicijo v  političnih barantanjih, tudi v represiji, npr. v umetno izzvani lakoti v Ukrajini v 30. letih; sintetična hrana – tube, tabletke: s popularno kulturo o atomski eri in poatomski katastrofi in z napredovanjem vesoljske tehnologije kondenzirana, neprepoznavna hrana postane vsakdanjik. Roland Barthes, francoski semiolog, v hrani, ki ustvarja zvoke (»crunchy« (čips), »fizzy«(kokakola), vidi ideal vitkega, suhega telesa in utopijo nesmrtnosti. 20. stoletje je obdobje obsedenosti z dietami, standardiziranega telesa (konfekcijskih številk), tudi resnih družbenih gibanj, kot so ameriški in drugi »preppers« (tisti, ki se pripravljajo za poapokaliptično obdobje). Turizem ni prinesel samo kulinaričnih inovacij, ampak celo kulinarični turizem. Končna razdelitev na visoko hrano in hrano revežev se je zgodila na področju hitre hrane, ki naj bi prvotno brisala razredne meje. Počasna in hitra hrana v 20. stoletju ločita bogate in reveže. Iz tega nastaja še nouvelle cuisine, namenjena samo bogatim. Mednarodna kuhinja vse bolj izkorišča odkritja lokalne kuhinje – tudi kuhinjo revežev! Kulinarsko založništvo se izjemno razvije, mediatizirana kuhinja je izjemen fenomen, v katerem se srečata tudi razredni in ideološki koncept, vprašanje spola pa postane dramatično. Ekološka zavest odpira nove vidike kulinarike, pri čemer so pomembni tudi ekološka predelava, učenje, sodelovanje s proizvajalci.  

O predavateljici:
Svetlana Slapšak je upokojena redna profesorica in nekdanja dekanja ljubljanske podiplomske šole za humanistiko ISH. Doktorirala je iz antičnih študij (lingvistika) v Beogradu; ukvarja se z antiko, predvsem z zgodovino žensk, zgodovinsko antropologijo, balkanologijo. Izdala je več kot sto knjig, nekaj sto znanstvenih študij in nekaj tisoč esejev. Prevaja iz stare grščine, latinščine, angleščine ter v angleščino, francoščino, jezike SBC, slovenščino; bere še pet drugih jezikov. Po upokojitvi objavlja tudi romane, drame, potopise, napisala je tudi operni libreto. Je dobitnica književnih nagrad v Srbiji, Hrvaški in Sloveniji. Objavila je prevod Apicijevih receptov iz latinščine v hrvaščino, knjigo esejev o hrani Leteći pilav v srbščini, knjigo Kuhinja z razgledom in študijo o zelju v slovenščini ter Vukov kuvar v bosanščini.


Vabljeni tudi na naslednji kulinarični dogodek:
v torek, 13. 12. 2022, ob 17:30: ZA KAJ SO TE VILICE?,  humoren pogovorni večer z Boštjanom Gorencem – Pižamo, Anžetom Tomićem in Boštjanom Napotnikom.

Ob nakupu vstopnice za dogodek iz cikla Jedi časov – časi jedi prejmete 10-odstotni popust ob nakupu: knjige Jedi časov – časi jedi, ki jo je napisal Janez Bogataj, kuharske recepte pa so prispevali Igor Jagodic (Restavracija Strelec), Luka Jezeršek in Ana Šušteršič (Gostilna na gradu in Grajska kavarna), ter kakovostnega rdečega vina rdečegrajc – zweigelt iz Grajskega vinograda.

Da ne bi zamudili naslednjega dogodka, vam svetujemo, da se prijavite na e-novice.