Zmaji sodijo med najbolj razširjena in priljubljena fantastična bitja po svetu. V zadnjih letih so njihovo popularnost zelo povečale razne filmske kreacije od Harryja Potterja do Igre prestolov. Toda zmaji so obstajali že davno pred Hollywoodom, pojavijo se v neznani preteklosti, človek pa jih je po do sedaj znanih podatkih zaznal pred približno šest tisoč leti.
V to obdobje sodi verjetno najstarejša upodobitev zmaja. Leta 1987 so na Kitajskem ob Rumeni reki arheologi odkrili grobnico s pokojnikom, ki je imel ob sebi zmaja, narejenega iz školjk, in naj bi pokojnika varoval v posmrtnem življenju.
Podobno situacijo poznamo v starem Egiptu, kjer različne fantastične živali varujejo grobnice in svetišča. Med njimi so tudi krilate kače in krilati krokodili z gobcem ujede. Tudi v mitologiji starodavne Grčije nastopajo številne zmajske podobe, npr. velikanske kačje pošasti, včasih tudi z več glavami. Posebno mesto dobijo kačja bitja in zmaji v Svetem pismu in v bogati ikonografiji krščanske umetnosti. Zmaje poznajo vse sredozemske kulture, na severu Evrope so prisotni v epu o Nibelungih, zelo priljubljeni so v Angliji.
V simboličnem smislu predstavlja zmaj večni boj nasprotij, saj je povezan z ognjem in vodo, obvladuje nebo in zemljo, njegova smrt pa pomeni začetek novega. Čeprav v krščanstvu zmaj nastopa kot negativno bitje, pa v resnici predstavlja univerzalni simbol božanske energije narave, skrivnostnih nadnaravnih sil in večnega življenja.
O predavatelju: Arheolog dr. Marko Frelih je kustos za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Preučuje slovenske stike z Afriko in severno Ameriko v 19. stoletju in zgodovino neevropskih zbirk v Sloveniji. Več let raziskuje tudi vplive starega Egipta na afriške in sredozemske kulture s poudarkom na magiji, simbolih, verskih obredih in posmrtnem kultu. Zadnja leta načrtno raziskuje izročilo o zmajih po svetu. Je avtor razstave »Zmaj v Postojnski jami« (Postojnska jama, 2012) in različnih poljudnih prispevkov o zmajih.
Prodaja vstopnic: prodajna mesta na Ljubljanskem gradu, spodnja postaja vzpenjače, www.ljubljanskigrad.si ter na vseh prodajnih mestih www.mojekarte.si. Število vstopnic je omejeno.
Za obisk predavanja priporočamo vožnjo s tirno vzpenjačo; z nakupom vstopnice si zagotovite znižano ceno povratne vozovnice.
