Poti srečevanja

Družabni vidik človekovega bivanja so tako namerna kot nepredvidljiva srečanja, ki se zgodijo v profanih kotičkih nekega prostora. Javni prostor je prostor, ki je dostopen vsem in v katerem se odvijajo različni družbeni procesi. Je neločljiva celota dvosmernega procesa med obema komponentama: javnim, kar predstavljajo ljudje, in prostorom, ki je kraj. Naš vtis o mestu in kvaliteti bivanja v njem je velikokrat odraz kakovosti javnega prostora, ki ga mesto ponuja. Prispeva k ugledu mest zaradi živahnosti in primernosti za bivanje ter k dobremu počutju mestnih prebivalcev. Rečeno z arhitekturnega vidika, je bil ustvarjen z namenom druženja. Je okolje, v katerem prihaja do interakcije med ljudmi ter do naključne in nenaključne komunikacije. Dober javni prostor je tisti, ki odstira raznovrstnost in ustvarja razmere, da privabi ljudi. Lahko so to večji prazni prostori trgov, ki se ob sejemskem dogajanju napolnijo z živopisnimi trgovskimi podobami. Spet drugič je dovolj samo križišče stezic, ki ob srečnem naključju rodijo spontan klepet dveh oseb.

V široki zakladnici fotografskih zbirk Muzeja novejše zgodovine tokrat iščemo izražene žanrske motive srečanj, ki s prikrito simboliko odstirajo kulturno klimo okoliščin njihovega nastanka. Prek izbranih fotografij se sprehodimo po ljubljanskih trgih in drugih prostorih srečanj v slovenskem glavnem mestu. Srečanja so se odvila v javnem prostoru in so pletla zgodovinski čas 20. stoletja. V večji meri prikazujejo vsakdanjik neznanih posameznikov v urbani krajini, iz izbora pa ne izostanejo tudi odmevni dogodki. Prikazujejo podobo Ljubljane, kot je nekoč bila.

Kustos razstave: Domen Kaučič

Razstavo smo pripravili v sodelovanju z: