Zgodbe med vrsticami

Ljudske zgodbe so poučne, grozljive, zabavne in nagajive, včasih pa tudi uporniške.
Kako spremeniti svet okoli sebe, ko si manjši od tistih, s katerimi živiš, nimaš politične oz. socialne moči ali pa imaš kakšno leto premalo, da bi te jemali resno … Junaki ljudskih zgodb se takrat zatečejo k tistemu, kar imajo običajno v izobilju: k zdravi pameti, iznajdljivosti in pogumu. Na svoj način se upirajo avtoritetam in sistemu, a ker so prebrisani, vedo, da tega ne smejo početi naglas in naravnost. Ubrati morajo daljšo in bolj ovinkasto pot ter izbirati besede, ki kot bodice letijo in včasih zadenejo, spet drugič pa se odbijejo od tistega, ki so mu namenjene. A pomembno je, da skrito med vrsticami prepoznajo poslušalci – mi, ki so nam zgodbe namenjene. Da nas spodbudijo, da zmoremo in znamo biti uporniki, ko je to najbolj potrebno.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega slovstva, ki o uporu pripovedujejo med vrsticami.

O pripovedovalki: Janja Sivec je etnologinja, interpretatorka dediščine, poslušalka in pripovedovalka zgodb. Njeno delo na področjih izobraževanja v dediščini in turizmu ter svetovanja pri interpretaciji dediščine jo je vedno bolj približevalo pripovedovanju zgodb kot enemu izmed glavnih orodij, kako dediščino približati ljudem. Še posebej ji je blizu pripovedovanje zgodb na območjih, kjer so nastale. Tako so v društvu Legende nastali Sprehodi z Legendami, ob katerih je moč nekaj slovenskih krajev spoznati prek povedk, ki razkrivajo bit prostora, v katerem se poslušalci nahajajo. Zgodbe ne živijo le v knjigah. Zapisane so na vrhu hriba, v krošnjah dreves in na dnu globeli.