Ivan Grohar (Spodnja Sorica nad Železniki, 1867 – Ljubljana, 1911)

Grohar je najbolj lirična osebnost impresionističnega desetletja na začetku 20. stoletja. Kljub izjemni nadarjenosti zaradi pomanjkljive izobrazbe ni mogel nadaljevati šolanja na dunajski akademiji. Po bivanju v Münchnu je izpolnjeval cerkvena naročila. Prelom stoletij je pomenil tudi prelom v njegovem slogu. Hitro je začel razvijati svojo lastno tehniko slikanja, ki jo je deloma izpeljal iz divizionizma ter povezal s simbolizmom in secesijo. Neuspehi in samosvoja narava so ga privedli v Škofjo Loko, kjer se je ustalil leta 1904. Tam je ustvaril svoja najboljša dela, ki od krajinske motivike prehajajo v monumentalne prizore kmečkega dela. Nekaj dni pred odhodom na študijsko potovanje v Italijo je umrl v ljubljanski bolnišnici, izčrpan od jetike.

Uporabljena likovna dela:

Ivan Grohar, Grabljice, (1902), olje na platnu, 133,5 x 107,5 cm, Mestni muzej Ljubljana, foto: Matevž Paternoster (MGML).

Ivan Grohar, Hribček (1910), olje na platnu, 50,3 x 74 cm, Narodna galerija.

Ivan Grohar, Jesensko sonce, (1908), olje na platnu, 70 x 60 cm, Mestni muzej Ljubljana (MGML).

Ivan Grohar, Sejalec, (1907), olje na platnu 108 x 120 cm, Moderna galerija.

Matej Sternen (Verd, 1870 – Ljubljana, 1949)

Sternen je bil risar, restavrator, grafik in pedagog, predvsem pa tehnično odlično izurjen slikar. Med slovenskimi impresionisti je edini dokončal akademijo, in to na Dunaju. Živel je tudi v Münchnu in hodil v Ažbetovo slikarsko šolo. Uveljavil se je kot slikar ženske figure, v njegovem opusu pa prevladujejo akti, portreti in vedute. Njegov slikarski princip je temeljil na stvarnem opazovanju predmeta in ne na čustvenem vživljanju, kot impresionist pa se je razkrival z obravnavo optičnih učinkov, z dinamičnim kadriranjem in s pastoznim nanašanjem barve.

Uporabljena likovna dela:

Matej Sternen, V Jutru (Zelnik) (1908), olje na platnu, 33,5 x 43 cm, Mestni Muzej Ljubljana, foto: Matevž Paternoster (MGML).

Matej Sternen, Na divanu (1912–1914), olje na platnu, 101 x 133 cm, Narodna galerija.

Matej Sternen, Pomladno sonce (1906–1909), olje na platnu, 64,5 x 90 cm, Narodna galerija.

Matej Sternen, Rdeči parazol (1904), olje na platnu, 125,5 x 85 cm, Narodna galerija.

Matija Jama (Ljubljana, 1872–1947)

Jama se je šolal v Zagrebu in v Münchnu. Med slovenskimi impresionisti je bil največji popotnik − nekaj časa je potoval z bivalnim vozom in slikal v nemških, v avstrijskih in v nizozemskih vasicah. Ko se je ustalil v Ljubljani, je večkrat odšel slikat na Bled, v Volčji Potok, v Belo krajino in v dolino reke Kolpe. V svojem delu in po prepričanju je ostal zvest impresionističnim načelom; raziskoval je optično zaznavanje sveta. Z umirjeno potezo in s presvetljenim koloritom je upodabljal predvsem krajine in vedute.

Uporabljena likovna dela:

Matija Jama, Krave na Kolpi (ok. 1930), olje na platnu, 46,5 x 56 cm, Narodna galerija.

Matija Jama, Kolo (1935), olje na platnu, 74 x 110 cm, Narodna galerija.

Matija Jama, Vrbe (1908), olje na platnu, 67,5 x 89 cm, Narodna galerija.

Matija Jama, Most čez Dobro (1907), olje na platnu, 70 x 100 cm, Narodna galerija.

Rihard Jakopič (Ljubljana, 1869–1943)

Jakopič je izjemna osebnost slovenske umetnosti. Posebnega mesta v umetniškem panteonu si ni zaslužil le kot odličen slikar, temveč tudi kot človek, ki je umetnost vpel v širši družbeni okvir. Leta 1909 je v Tivoliju na svoje lastne stroške postavil prvo stalno umetnostno razstavišče v Ljubljani, s Sternenom in pozneje sam je vodil slikarsko šolo, bil je eden od ustanovnikov Narodne galerije, pokrovitelj novomeške pomladi in ustanovni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po prvi svetovni vojni je svojo lirično in simbolistično impresionistično tehniko nadgradil z ekspresionistično odločno potezo in z živo barvo, kot vodilne teme pa obdržal Savo pri Tacnu, breze, delo na polju in pozneje tudi tihožitja.

Uporabljena likovna dela:

Rihard Jakopič, Kopalke (1905), olje na platnu, 105,5 x 74,5 cm, Narodna galerija.

Rihard Jakopič, Pri klavirju/Nokturno (1912), olje na platnu, 67 x 68 cm, Narodna galerija.

Rihard Jakopič, Breze (1903), olje na platnu, 93,5 x 54 cm, Narodna galerija.

Rihard Jakopič, Jagnedi v jutranjem soncu (1901), olje na platnu, 95 x 55 cm, Narodna galerija.

Avtor besedil: Andrej Smrekar, Narodna galerija