Ko ilustracije oživijo - ilustratorji
Predstavitev ilustratorjev
Ko ilustracije oživijo (prostorska projekcija)
Zvonko Čoh
Rojen 7. avgusta 1956 v Celju.
Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Živi in ustvarja na Šujici.
Ustvaril je samosvoj likovni svet prefinjene barvitosti, mojstrske risbe, etnološke natančnosti, izraznih, značajskih in odnosnih poudarkov človeških, živalskih in predmetnih junakov, ki ga začinja z veliko mero čohovskega humorja in nalezljive vedrine. Njegove podobe so polne radovednega raziskovanja. Zagotovo je v zbirkah Enci benci na kamenci oživil slovensko otroško ljudsko izročilo in s serijo slikanic o Kekcu prebudil slovenskega literarnega junaka, v osupljive likovne svetove je postavil mnoge ljudske pravljice (Hudičeva volna, Od Lintverna, zbirke Za devetimi gorami, Tristo zajcev …), Obutega mačka bratov Grimm, Bedaka Jurčka Hansa Christiana Andersena, Jadrana Krta Sue Townsend, Teto Magdo Svetlane Makarovič in Štiri črne mravljice Anje Štefan. Osvetljuje pesniške, pravljične in pripovedne prostore mnogih avtorjev, ob katerih se v presežnih umetninah vedno znova povezuje tudi z Andrejem Rozmanom Rozo (Mali rimski cirkus, Urška, Pesmi iz rimogojnice, Rimuzine in črkolazen, O začaranem žabcu, Predpravljice in popovedke, Uganke, Kekec …). Z Aksinjo Kermauner in Žigo Špagetom je ustvaril prve slovenske tipne slikanice, podprte z brajico in slovenskim znakovnim jezikom.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Zlato pero, Mednarodni bienale ilustracije, Beograd, 1985
• Nagrada za najboljšo animacijo, Mednarodni festival animiranega filma, Treviso, 1987
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 1988, 1999
• Priznanje Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 1995
• Nagrada za najboljši celovečerni film, scenarij in film po izboru kritikov, FSF, Portorož, 1998
• Nagrada nemškega zveznega Ministrstva za varstvo narave, prostora in jedrsko varnost, Berlin, 1999
• Nagrada Prešernovega sklada, Ljubljana, 1999
• Nagrada Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2002
• Nagrada za najlepšo knjigo za otroke, Slovenski knjižni sejem, Ljubljana, 2003
• Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Ljubljana, 2004
• Druga nagrada, Slovenski trienale satire in humorja Aritas, Ljubljana, 2004
• Častna lista IBBY, Cape Town, 2004
• Plaketa Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2006, 2010
• Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2015
• Nagrada Saša Dobrila za življenjsko delo na področju animiranega filma, Ljubljana, 2019
• Posebno priznanje za kakovost tipne slikanice v sklopu nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Ljubljana, 2023
Uporabljene ilustracije:
Zvonko Čoh, iz antologije ČOHARIJE, zgodbe pesmi in uganke s podobami Zvonka Čoha, MKZ 2016
Ančka Gošnik Godec
Rojena 5. junija 1927 v Celju.
Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam končala podiplomski študij grafike. Živela in ustvarjala je v Ljubljani in Bohinju, življenjsko pot je sklenila 15. marca 2025.
S svojimi likovnimi upodobitvami, pravljičnimi in milimi izrisi, polno pripoveduje zgodbe ljudi, živali in narave ter natrese v bližine prgišče drobnarij, občutij, pokrajin in izročil. Z njimi je naselila sleherno otroštvo in mladost na Slovenskem, pa naj gre za največkrat ponatiskovano Muco copatarico Ele Peroci ali zbirke njenih pravljic (Za lahko noč, Na oni strani srebrne črte, Prisedite k moji mizici), slovenske in tuje ljudske pravljice (Tri botre lisičice, Zlata ptica, Janček ježek, Pšenica, najlepši cvet, O povodnem možu, Volk in sedem kozličkov, zbirke Pravljice, Zverinice iz Rezije, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka, Lonček, kuhaj, Zlata skledica, Za devetimi gorami, Tristo zajcev …), prozna besedila Franceta Bevka (Lukec in njegov škorec, Pestrna …), Kristine Brenkove (Prigode koze Kunigunde) in Branke Jurca (Snežaki v vrtcu …) ali za novejša dela, kot so Lučka Regrat Gregorja Strniše, Zelišča male čarovnice Polonce Kovač, Iščemo hišico Anje Štefan, slovensko otroško poezijo in bogato antologijo zgodb in pesmi z njenimi podobami Zlata ptica. Ančka Gošnik Godec je mnogim knjižnim junakom in junakinjam podarila neizbrisljive in ljube podobe.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 1960, 1964
• Mlado pokolenje, Beograd, 1961
• Nagrada, Mednarodni knjižni sejem, Beograd, 1965
• Nagrada na razstavi najlepših knjig sveta, Leipzig, 1965
• Zlato pero, Mednarodni bienale ilustracije, Beograd, 1965, 1967, 1977
• Zlata slikanica, Ljubljana, 1975, 1980
• Nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 1997
• Častna lista IBBY, Cartagena de Indias, 2000
• Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2001
• Mednarodno priznanje IBBY, Basel, 2002
• Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, 2010
• Nagrada Riharda Jakopiča za življenjsko delo, Ljubljana, 2024
Uporabljene ilustracije:
Ančka Gošnik Godec, iz knjige TRI BOTRE LISIČICE, Rezijanska ljudska pravljica (Milko Matičetov), MKZ 1976; iz antologije ZLATA PTICA, zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec, MKZ 2011
Marjanca Jemec Božič
Rojena 16. septembra 1928 v Mariboru.
Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Ilustracije Marjance Jemec Božič izžarevajo toplino, vedrino in živost, značaji in razpoloženja njenih živalskih in človeških likov komunicirajo z jasno izraznostjo, gibom in pogledom, njene pravljične in resnične pokrajine ter dogajanja v hipu pritegnejo pozornost. Celoten opus je posvetila ilustraciji za otroke in mladino, z njo je močno zaznamovala slovensko knjižno krajino. Nepozabne so njene podobe ob delih Leopolda Suhodolčana (Piko dinozaver, O medvedku in dečku, Pomladna razprodaja …), Marje Cerkovnik, Toneta Seliškarja, Vide Brest, Iva Zormana, Branke Jurca (Čuj in Katka, Ko Nina spi, Anča Pomaranča …), Mihe Mateta (Papagaj Bine), Janeza Bitenca (Medvedek sladkosnedek, Telefon v mestu Tutukaj, Trije mucini klobučki …), Josipa Ribičiča (Nana, mala opica), Polonce Kovač (Mufijeve sanje, Deževen dan je krasen dan, Kaj se komu sanja, Jakec in stric hladilnik), Neže Maurer (Kam pa teče voda, Koruzni punčki), Miroslava Košute (Galeb nad žitom) in Otona Župančiča (Pomladna ladja). Prelepe so njene spremljave ljudski pravljici in pesmi, posebej močno pa se je zarisala s podobami Jurija Murija v Afriki Toneta Pavčka in z bogatim sodelovanjem z Anjo Štefan (Melje, melje mlinček, Kotiček na koncu sveta, Gugalnica za vse, Škratovske oči …). Dragocena in svetla je antologija zgodb in pesmi z njenimi podobami Pravljični cvet.
Nagrade in priznanja (izbor):
• The Prix Japan, nagrada za TV ilustracijo, Japonska, 1970
• Prva nagrada Unicefa za voščilnico, Ljubljana, 1971
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 1980
• Kajuhova nagrada, Ljubljana, 1981
• Plaketa Unicefa za ustvarjanje motivov za voščilnice, Ljubljana, 1988
• Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2003
• Nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2006
• Priznanje zlata hruška, Ljubljana, 2014
Uporabljene ilustracije:
Marjanca Jemec Božič, iz knjige Leopolda Suhodolčana PIKO DINOZAVER, MKZ 1978; iz antologije PRAVLJIČNI CVET, zgodbe in pesmi s podobami Marjanca Jemec Božič, MKZ 2013
Maja Kastelic
Rojena 25. septembra 1981 v Novem mestu.
Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, podiplomski študij je nadaljevala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Živi in ustvarja v Trebnjem.
Ilustracija Maje Kastelic izžareva toplino in varnost, polna je simbolike in drobnih detajlov, tudi realnemu toku daje pridih pravljičnosti, sledi svetlobi, kontrastom in prefinjenemu občutku za prostor. V polje ilustracije se je pogumno, z dovršeno estetiko in večplastno sporočilnostjo zapisala z avtorsko brezbesedilno slikanico Deček in hiša, ki so ji sledile še avtorska Moj klobuk je lahko … ter odlična sodelovanja z Branetom Mozetičem (Prva ljubezen, Alja dobi zajčka, Dežela bomb, dežela trav), Svetlano Makarovič (Korenčkov palček), Žigo Gombačem (Adam in tuba), Tonetom Pavčkom (Don), Bogdanom Novakom (Zgodbice za dobro jutro, dober dan in lahko noč), Nadine Robert (Špelca). Upodobila je slovenske ljudske pesmi Sonček čez hribček gre in ustvarila stripovsko priredbo slovenske basni Muren muzikant ali kako so mravlje vzljubile umetnost. Osupljiva, z informacijami in pravljicami bogata je slikanica Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena Janischa Heinza.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Priznanje Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2012
• Plaketa Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2014
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 2015
• Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Ljubljana, 2015
• Bele vrane, München, 2015, 2016
• Častna lista IBBY, Auckland, 2016
• Best Wordless Picture Books, Kirkus Reviews, ZDA, 2018
• Etisalat Children Literature Award, Best Production, ZAE, 2018
• Plaketa Bienala ilustracije v Bratislavi, Bratislava, 2019
• Levstikova nagrada za izvirne knjižne ilustracije 2025
Uporabljene ilustracije:
Maja Kastelic, iz knjige POVABILO, MKZ 2025
Marjan Manček
Rojen 3. januarja 1948 v Novem mestu.
Diplomiral je iz angleščine in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Živi in ustvarja v Selščku pri Cerknici.
Marjana Mančka bogatijo veder pogled na svet in medosebne odnose, prefinjen in blag humor, nagovarjajoči liki, ki vedno žarijo od zgodb in razpoloženj. Slovi po živih izrisih živali, ki največkrat nosijo človeške lastnosti, vešč je v ilustraciji, stripu, karikaturi in animaciji. Z obiljem ilustriranih knjig in podob je obdaril več generacij slovenskih otrok in odraslih. Spomnimo na Pedenjpeda Nika Grafenauerja, Petra Nosa Leopolda Suhodolčana, Petra Klepca po Bevkovi predlogi, koroško ljudsko pravljico Mojca Pokrajculja v zapisu Vinka Möderndorferja, Jurčičevo Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Slovenske basni in živalske pravljice, Zrcalce Grigorja Viteza, Veverička posebne sorte Svetlane Makarovič, Lužo Matjaža Pikala in na samosvojo Kraljično na zrnu graha Hansa Christiana Andersena. Ustvarja še z mnogimi avtoricami in avtorji: s Polonco Kovač (Težave in sporočila psička Pafija …), Zvonimirjem Balogom (Dežela smejalka, Jaz osel), Ferijem Lainščkom (Cufek v živalskem vrtu, Rad bi), Slavkom Preglom (Odprava Zelenega zmaja, Priročnik za klatenje, Geniji v kratkih hlačah …), Berto Golob, Tonetom Pavčkom, Danetom Zajcem, Bino Štampe Žmavc, Sašo Vegri, Miroslavom Košuto (Ptička smejalka, Križada …), Borisom A. Novakom (Oblike sveta, Oblike srca, Oblike duha …). Ilustriral je pesniško antologijo Primi pesmico za rep in številne ljudske pravljice, ustvaril pa je tudi množico avtorskih zgodb, modrosti in dogodivščin ter jih pogosto povezal s stripom in s svojimi junaki Modrim medvedkom, Brundom, Hribci ali jih položil k Velikim mislim malega muca. Njegova jubilejna antologija Mančkarada: zgodbice, pesmice in stripeki je eno samo veselje.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Posebna nagrada in srebrna plaketa, Svetska galerija na karikaturi, Skopje 1971, 1972
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 1977
• Zlato pero, plaketa, Mednarodni bienale ilustracije, Beograd, 1977
• Nagrada, plakete in pohvale za ilustracijo, Mednarodni knjižni sejem, Beograd, 1978, 1981, 1985, 1990
• Zlata slikanica, Ljubljana, 1980
• Druga nagrada, Jugoslovenski konkurs karikatura »Pjer«, 1982
• Častno priznanje, International Simavi Cartoon Competition, Ankara, 1985
• Druga nagrada za karikaturo, Festival humorja in satire, Ribnica, 1988
• Najlepša slovenska knjiga za otroke, Slovenski knjižni sejem, Ljubljana, 1995
• Plaketa za najboljši animirani film, Festival slovenske animacije, Izola, 2000
• Nagrada za animacijo, Festival slovenske animacije, Izola, 2004
• Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2007
• Priznanje Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2010
• Nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2016
• Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, 2016
• Nagrada Saše Dobrile za življenjsko delo na področju animiranega filma, Ljubljana, 2023
Uporabljene ilustracije:
Marjan Manček, iz knjige KAM PA KAM, MODRI MEDVEDEK?, MKZ 2014; iz antologije MANČKARADA, zgodbice, pesmice in stripeki, MKZ 2018
Lipa Prap
Rojena 28. septembra 1955 v Celju.
Diplomirala je na Akademiji za arhitekturo v Ljubljani. Živi in ustvarja v Šmarjeti pri Celju.
Lila Prap je z avtorskimi slikanicami ustvarila povsem samosvojo poetiko prepletanja in dopolnjevanja med besedilom in ilustracijo. Njene ilustracije slonijo na velikih, ploskovnih, poenostavljenih in jasno prepoznavnih upodobitvah, močnih in naravnih barvah ter izrazitih kontrastih. So tople, nenavadne in humorne, budijo radovednost in ustvarjalnost, enako kot jo tudi njena odlična literarna spremljava in neločljiva slikaniška celota.
Njena legendarna slikanica Zakaj? je postala slovenski založniški fenomen z mnogimi
mednarodnimi nadaljevanji. Ob njej je Lila Prap ustvarila še Mačje, Pasje in Žuželčje zakaje, povezala je Dinozavre?!, Ptiče?! in Zmaje?!, slikanica Zakaj so zebre progaste? je izšla v vzporedni izdaji v brajici, odlične pa so tudi njene Živalska abeceda, Mednarodni živalski slovar, Radi štejemo in 1001 pravljica ter pesniško-ilustratorske mojstrovine Male živali, Živalske uspavanke, Moj očka, Kam gredo sanje in ustvarjalna slikanica zlaganka Kraca.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Priznanje Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 1999
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 2001
• Častna lista IBBY, Basel, 2002
• Nagrada za najlepšo slovensko otroško knjigo, Slovenski knjižni sejem, Ljubljana, 2002
• Bronasti grb Celja za dosežke na področju mladinske književnosti in knjižne ilustracije, Celje, 2003
• Eule des Monats September, Deutschen Akademie für Kinder- und Jugendliteratur, Volkach (knjiga meseca)
• Mednarodna nagrada sova meseca septembra, Nemška akademija za otroško in mladinsko književnost, Volkach, 2004
• Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Ljubljana, 2005
• Nominacija IBBY za spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), 2006, 2008, 2010, 2011, 2012
• Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, 2006, 2008
• The Oppenheim Toy Portfolio Gold Award, ZDA, 2006
• Nagrada Prešernovega sklada za dosežke na področju mladinske ilustracije, Ljubljana, 2011
• Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2017
• Nagrada Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2021
Uporabljene ilustracije:
Lila Prap, iz knjige PTIČI?!, MKZ 2019
Jelka Reichmann
Rojena 23. avgusta 1939 v Ljubljani.
Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam končala tudi grafično specialko. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Jelka Reichman sodi med najbolj priljubljene slovenske ilustratorke, ustvarja več kot pet desetletij, razvila je izrazito prepoznaven slog, ki žari od subtilnosti, poetike, mehkobe ter svetlih, prijaznih ravni pravljičnega in resničnega sveta. Blagost zna ujeti tudi v otožne trenutke, njena celota pa razkriva ljubezen do narave, živali, otrok in do življenja nasploh. Ilustrirala je Šiviljo in škarjice Dragotina Ketteja, Miškolina Josipa Ribičiča, Levega devžeja Prežihovega Voranca, Abecedo na polju in v gozdu Otona Župančiča, Medvedke sladkosnedke Srečka Kosovela, Kako spi veverica Neže Maurer, Moj domek Drage Tarman, Ptička brez kljunčka Antona Ingoliča, Deklico iz Mihovega mlina Iva Zormana, slikanici Mišek in Mali medo Polonce Kovač, Strašnega volka Svetlane Makarovič ter kopico knjižic za najmlajše (Moja koklja špiklja špoklja, Šviga švaga čez dva praga, Kaj sem prislužil, Domače živali, Letni časi …). Njeni posebni stvaritvi sta upodobitvi Prešernovih Povodnega moža in Pesmi od Lepe Vide, bogata sodelovanja pa so jo povezala z Leopoldom Suhodolčanom (Dvanajst slonov, Cepecepetavček), Janezom Bitencem (Pisani klobuček, Tri muce in druge glasbene pravljice, Pesmice o sreči …), Anico Černejevo (Hi, konjiček, Igrače korakajo), Kajetanom Kovičem (Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri, Zmaj Direndaj, Pajacek in punčka, Zlata ladja …) in Anjo Štefan (Čez griček v gozdiček, Lonček na pike, Sto ugank, Še sto ugank, Lešniki, lešniki, Sadje z naše ladje, Imam zelene čeveljčke …). Z njenimi podobami so nepozabno zaživeli mnogi slovenski literarni junaki, del njenega bogatega opusa je zbran v antologijah Čudežni vrt in Rasla je Jelka.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Kajuhova nagrada, Ljubljana, 1974
• Plaketa Zlata slikanica, Ljubljana, 1975, 1977
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 1979
• Plaketa, Mednarodni knjižni sejem, Beograd, 1983
• Nagrada Glihe-Selana, Zagreb, 1984
• Bronasta plaketa, Leipzig, 1984
• Nagrada Detska radost, Ohrid, 1985
• Nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2002
• Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2005
• Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Ljubljana, 2007
• Župančičeva nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2009
• Slovenka leta, Ljubljana, 2011
Uporabljene ilustracije:
Jelka Reichman, iz knjige Kajetana Koviča ZMAJ DIRENDAJ, MKZ 1981
Alenka Sottler
Rodila se je 24. oktobra 1958 v Ljubljani.
Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je končala tudi podiplomski študij slikarstva in pridobila naziv docentke za slikarstvo. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Pomemben del njenega opusa pripada sodobnim in klasičnim pravljicam in poeziji. Ob njih neprestano raziskuje, družbenokritično osvetljuje, natančno in čvrsto postavlja svet, ga zapelje v sanje in ustavljene zastrtosti ter prehaja od preciznih črno-belih dotikanj do izvirnih koloritov. Ilustratorske spremljave Alenke Sottler otrokom in odraslim odpirajo globlje svetove. Nepozabne so njene upodobitve besedil Prišel je lev Lojzeta Krakarja in O žabicah v rdečih kapicah Helene Bechlerowe, Pravljice Oskarja Wilda, Tujec Alberta Camusa, Pepelka bratov Grimm, Agnes Cecilija Marie Gripe, Drevo življenja Katherine Applegate, Velikanovo srce in Zakaj je babica jezna Lele B. Njatin ter Ure kralja Mina, Cesar in roža, Pesem za liro in Tri pravljice Bine Štampe Žmavc. V njenih izrisih utripajo pesniški svetovi Otona Župančiča (Mehurčki), Barbare Gregorič (Lena luna), Neže Maurer (Velik sončen dan), Michia Mada (Čudežni žep), Nika Grafenauerja (Prividi), Andreja Brvarja (Tri pesnitve), Anje Štefan (Drobtine iz mišje doline) in se monumentalno postavljajo v antologijah Svetovne pravljice, Svetlanine pravljice Svetlane Makarovič in v imenitni novi izdaji Bambija Felixa Saltna.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Prešernova nagrada za študente, Ljubljana, 1981
• Plaketa Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 1993, 2008, 2010
• Grand Prix Trojlistok, Bienale ilustracije v Bratislavi, Bratislava, 1999
• Nagrada za odličnost, Bienale evropske ilustracije, Japonska, 2001
• Priznanje Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2002
• Nagrada za odličnost, Knjižni sejem v Bologni, Bologna, 2005, 2008
• Nagrada Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2006
• Nagrada za najlepšo knjigo za otroke in mladino, Slovenski knjižni sejem, Ljubljana, 2006
• Diploma kakovosti, Museum of American Illustration, Annual Exhibition, New York, 2005, 2006, 2007
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 2007
• Zlato jabolko, Bienale ilustracije v Bratislavi, Bratislava, 2007
• Častna lista IBBY, København, 2008
• Grand Prix, Hrvaški bienale ilustracije, Zagreb, 2010, 2012
• Priznanje Merit razstave 3 x 3 Magazine za sodobno ilustracijo, New York, 2011, 2012, 2013
• Nominacija IBBY za spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), 2010, 2021
• Bele vrane, München, 2011
• Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, 2012, 2014
• Nagrada Prešernovega sklada, Ljubljana, 2013
• Zlata medalja Združenja ilustratorjev v New Yorku, New York, 2016
• Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2021
Uporabljene ilustracije:
Alenka Sottler, iz knjige Anje Štefan DROBTINE IZ MIŠJE DOLINE, MKZ 2017
Damijan Stepančič
Rojen 22. maja 1969 v Ljubljani.
Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od študijskega leta 2016/17 na isti akademiji tudi predava. Živi in ustvarja v Senožečah.
Damijan Stepančič je zagotovo eden najprepoznavnejših in najraznovrstnejših ilustratorjev, vedno globoko razmišljujoč in raziskujoč, osupljiv v umetniških in simbolnih izrazih. Njegov bogati in obsežni ustvarjalni opus ga povezuje z mnogimi izvrstnimi avtorji, opredeljujejo ga zgodbe, povezane z zgodovino, življenja in doživljanja znamenitih in močnih posameznikov, v njegovih delih se odslikavajo večplastja bivanja. V pogostem tandemu ga v ustvarjanju srečamo s Petrom Svetino (Ropotarna, Čudežni prstan, Kako je Jaromir iskal srečo, Antonov cirkus, Usodne platnice, Uho sveta, Domače naloge, Kako zorijo ježevci …) in z Lucijo Stepančič (Anton!, Arsenije!, Kako so videli svet …), nenadkriljivi sta njegovi brezbesedilni slikanici Svetilnik in Zgodba o sidru, v njegovih striparskih izrisih so zaživeli Baraga, Jurčič, Maister in Mira Marko Debelak Deržaj, Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja, Hlapci in Živalska kmetija v soavtorstvu z Andrejem Rozmanom Rozo, za otroke v seriji stripov pa Bor in Brina, Lojze in Peteršilj ter Superga Neli K. Filipič, Kapo in Bundo Majde Koren. Ne moremo mimo Srečnega kraljeviča in drugih pravljic Oscarja Wilda, Pravljice o črnem šejku z rdečo rožo Vitomila Zupana, zbirke Hiša sanja Daneta Zajca, Negotovih pesmi Barbare Gregorič Gorenc, Naročja kamenčkov Saše Vegri, Soči Simona Gregorčiča ter Prešernovih Zdravljice in Krsta pri Savici. Likovno je pospremil pregledno in pomembno pesniško antologijo Sončnica na rami, poezijo Toneta Pavčka (Majhnice in majnice, Juri Muri po Sloveniji …), globoka vez ga postavlja ob Miroslava Košuto (Ljubezni to pesem, Trije žrebci). Ilustriral je slikanico Boštjana Gorenca Pižame Učitelj Sova in jezično drevo. Tenkočutno je s svojimi umetninami pospremil roman Angele Nanetti Moj dedek je bil češnjevo drevo.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Pohvala za izvirnost, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 1999
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 2003, 2011
• Bele vrane, München, 2016
• Častna lista IBBY, Santiago de Compostela, 2010
• Priznanje Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2010
• Plaketa Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2000, 2002, 2012
• Priznanje zlata hruška, Ljubljana, 2010, 2011 (kar dve, za izvirno literarno in poučno delo), 2012, 2013, 2015, 2021, 2022, 2023
• Nominacija IBBY za spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), 2013, 2014, 2015
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 2003, 2011
• Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Ljubljana, 2012, 2013, 2021
• Nagrada Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2016
• Najlepše oblikovana slovenska knjiga, Slovenski knjižni sejem, Ljubljana, 2008, 2011, 2012, 2016, 2017
• Posebna nagrada Kristine Brenkove za inovativno likovno podobo, Ljubljana, 2017
• Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, 2020, 2022, 2024
• Priznanje Kristine Brenkove za inovativno likovno interpretacijo, Ljubljana, 2020
Uporabljene ilustracije:
Damijan Stepančič, iz knjige Franceta Prešerna ZDRAVLJICA, MKZ 2013
Hana Stupica
Rojena 18. februarja 1988 v Ljubljani.
Diplomirala je iz vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Oblikovalka in ilustratorka Hana Stupica navdušuje s prepoznavno estetiko zožene barvne palete in bogastva barvnih odtenkov ter z zanimivo kompozicijo. Je mojstrica živalskih likov, ki jih postavlja v jasne odnose in čustvovanja ter jih z izjemno natančnostjo in pozornostjo ogrne s številnimi detajli in bogatimi izrisi oblačil. V njenem ustvarjanju se odraža neizbrisna slikarsko-ilustratorska dediščina, osupljivo jo nadgrajuje z izrazitima avtorsko poetiko in estetiko. V slikaniških izdajah je ilustrirala ukrajinsko ljudsko pravljico Rokavička, Zajčkovo hišico Anje Štefan, Pozabljivo stonogo Darje Marinšek in knjigo Schönwerthove pravljice. Za Lutkovno gledališče Ljubljana je ustvarila likovno zasnovo za predstavo Zajčkova hišica. Ilustratorske podobe svojih likov ter ilustratork Marije Lucije Stupica in Marlenke Stupica s skrbnimi oblikovalskimi pristopi prenaša v uporabne vsakdanje predmete in natise, s čimer širi prostor in prepoznavnost kakovostne ilustracije.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Nagrada Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2014
• Najboljša ilustracija v oglaševanju, Slovenski oglaševalski festival, Portorož, 2017, 2018
• Nagrada Brumen, Bienale slovenskega oblikovanja, Ljubljana, 2019
• Plaketa Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2019
• Nagrada za najboljšo knjižno ilustracijo, Ilustrofest, Beograd, 2023
Uporabljene ilustracije:
Hana Stupica, iz knjige Anje Štefan ZAJČKOVA HIŠICA, MKZ 2020 in iz antologije DREVO PRAVLJIC, pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica, MKZ 2010
Marlenka Stupica
Rojena 17. decembra 1927 v Mariboru.
Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Živela in ustvarjala je v Ljubljani, življenjsko pot je sklenila 17. junija 2022.
Ustvarjalni svet Marlenke Stupica se je zarisal v mnoge spomine in povezal več generacij slovenskih otrok in njihovih družin. Postavljen je v izsanjane daljave, obdan z davnino in svobodo, miniaturnimi natančnostmi, lastnim tokom pripovedovanja, barv, vedrine, harmonije in hrepenenja. Ilustratorki najljubše so slikanice Palčica in Grdi raček Hansa Christiana Andersena ter Zvezdni tolarji bratov Grimm, spomnimo ob njih še na njune Rdečo kapico, Trnuljčico in Sneguljčico, na Pastirja Matije Valjavca, Mehurčke Otona Župančiča, Piko Nogavičko Astrid Lindgren, Ostržka Carla Collodija, Moj dežnik je lahko balon Ele Peroci, Krojačka Hlačka Leopolda Suhodolčana, ljudske pesmi Pojte, pojte, drobne ptice, posebej pa še na avtorsko slikanico Čudežno drevo in antologijo pravljic in pesmi z njenimi ilustratorskimi umetninami Drevo pravljic.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 1950, 1952, 1954, 1959, 1960, 1970
• Zlato pero, Mednarodni bienale ilustracije, Beograd, 1966, 1973
• Nagrada, Mednarodni knjižni sejem, Beograd, 1966
• Zlata plaketa, Bienale ilustracije v Bratislavi, Bratislava, 1969, 1971, 1977
• Nagrada na razstavi najlepših knjig sveta, Leipzig, 1971, 1982
• Nagrada Prešernovega sklada za dosežke na področju mladinske ilustracije, Ljubljana, 1972
• Nagrada Unicef, Ljubljana, 1975
• Plaketa Zlata slikanica, Ljubljana, 1975
• Nagrada na razstavi otroških ilustracij, Japonska, 1984
• Častna lista IBBY, Sevilla, 1994
• Nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 1995
• Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, 1996
• Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 1999
• Nominacija IBBY za spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), 2004, 2005
• Prešernova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2013
• Župančičeva nagrada za življenjsko delo, Ljubljana, 2019
Uporabljene ilustracije:
Marlenka Stupica, iz knjige Ele Peroci MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, MKZ 1962; iz knjige Ele Peroci MED PRAVLJICE, MKZ 2022
Peter Škerl
Rojen 8. maja 1973 v Ljubljani.
Diplomiral je iz ilustracije in oblikovanja vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Živi in ustvarja v Dolenjskih Toplicah.
Peter Škerl je mojstrsko ustvarjalen, raznovrsten in razmišljujoč ilustrator, njegov opus je vsestranski in nosi svojstven likovni izraz, pa najsi gre za svetle in vesele upodobitve, namenjene otrokom, ali za do konca domišljene svetove kompleksnih in prečiščenih ilustratorskih spremljav z izrazitim povezovanjem vzdušij časovnih obdobij, govorice telesa, obraznih linij, rok in odetosti v oblačilne izraznosti. Med njegovim širokim opusom izpostavimo slikanice Deževnikarji Špele Kuclar, Žogica Nogica Jana Malíka, Arlan pod preprogo Andreja Predina, Pika v knjižnici in Ostržek bere za Bralno značko Tilke Jamnik, Sonce in zmaj Žige Kosca, Kje so doma dobri možje Zdravka Duše, Drevo in ptica Andreje Borin, Rajski vrt Erike Eichenseer, O zajcu, ki se je rad smejal Grigorja Viteza, Kako objeti ježa Jane Bauer ter sodelovanja s Cvetko Sokolov (Rdeča hiša, Šola ni zame!, Ponoči nikoli ne veš, Ah, ti zdravniki …), Barbaro Hanuš (Različna sva, rada se imava, Kje živijo živali), Ido Mlakar Črnič (O kravi, ki je lajala v luno, Tu blizu živi deklica) in Petrom Svetino (Klobuk gospoda Konstantina, Debela pekovka, Sosed pod stropom …). Nadvse poglobljeno je ilustratorjevo delo v Močvirnikih Barbare Simoniti, Butalcih Frana Milčinskega, Živalski farmi Georgea Orwella, Baladnih pravljicah Svetlane Makarovič, Skodelici kave Ivana Cankarja, Povodnem možu Franceta Prešerna, Krušnem mestu, ki ga je Plečniku posvetil skupaj s Petrom Svetino, in v slikanici Skozi okna Ljubljane, ki jo je ustvaril ob besedilu Uroša Grilca.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Posebno priznanje Hinka Smrekarja za mladega ustvarjalca, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2002
• Nagrada za najlepšo slovensko knjigo za otroke in mladino, Slovenski knjižni sejem, Ljubljana, 2007
• Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Ljubljana, 2008, 2016, 2018, 2022
• Nagrada Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana 2012
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 2013
• Bele vrane, München, 2013
• Častna lista IBBY, Ciudad de México, 2014
• Nominacija IBBY za spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), 2016, 2017, 2018, 2024
• Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, 2018
• Plaketa Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2021
Uporabljene ilustracije:
Peter Škerl, iz knjige Žige Kosca SONCE IN ZMAJ, MKZ 2022
Ana Zavadlav
Rojena 24. aprila 1970 v Šempetru.
Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in zaključila specializacijo iz grafike. Študijsko se je izpopolnjevala na Indiana University of Pennsylvania (ZDA) na oddelku za grafiko. Živi in ustvarja v Solkanu.
Ana Zavadlav je blaga in hkrati neposredno konkretna in občutljiva ilustratorka z bogatimi izkušnjami in prepričljivo likovno govorico, njen ilustratorski opus pa je pravo likovno razkošje barvno polnega in razigranega dogajanja in odnosov, pa tudi zgoščenega minimalizma in zastrtih, a močnih prostorov bivanja in domišljije. Izpostavimo njeno sodelovanje z Gajo Kos (Obisk, Nočni obisk), Anjo Štefan (Medved in klobuk, Mišji ženin), Cvetko Sokolov (V našem vrtcu, Kot noč in dan …), Barbaro Hanuš (Obliž za moč in pogum, serija o Jakobu in muci Mici, Kevinovi oslički …), Blažem Lukanom (Fantek in Punčka), Barbaro Gregorič Gorenc (Kdo je bil tu?), Neli K. Filipič (Kdo je kriv, da je zima bela in druge zgodbe …), Nino Mav Hrovat (O miški, ki je izbirala pogum), Vitomilom Zupanom (Plašček za Barbaro), Petrom Svetino (Molitvice s stopnic) in Lojzetom Kovačičem (Dva zmerjavca). Z Natašo Bucik je soustvarila serijo slikanic Igrajmo se s Kukujem. Izjemne so njene upodobitve zgodb Toona Tellegena (Čriček in temačni občutek, Jež in samotni občutek), pesniške zbirke Janeza Menarta Zadnja pomlad, monumentalnih Calvinovih Italijanskih pravljic, zbirke slovenskih pravljic Milka Matičetovega in Anje Štefan Tristo zajcev ter balkanskih pravljic Špele Frlic Dekle, obljubljeno soncu.
Nagrade in priznanja (izbor):
• Študentska Prešernova nagrada, Ljubljana, 1993
• Univerzitetna Prešernova nagrada, Ljubljana, 1994
• Priznanje Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2006, 2014
• Nagrada za grafiko, Novo mesto, 2007
• Posebna pohvala po izbiri člana žirije za nagrade Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2010, 2016
• Levstikova nagrada, Ljubljana, 2019, 2021, 2023
• Velika nagrada na 4. mednarodnem ilustratorskem natečaju v Južni Koreji, 2019 / Purple Island Award, 4. Nami
• Nami Concours, Island International Picture Book Ilustration, 2019
• Častna lista IBBY, Basel, 2020
• Plaketa Hinka Smrekarja, Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana, 2021
• Nominacija IBBY za spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), 2022, 2023, 2024
• Priznanje zlata hruška, Ljubljana, 2023
Uporabljene ilustracije:
Ana Zavadlav, iz knjige Itala Calvina ITALIJANSKE PRAVLJICE 1 in 2 (prevedel Gašper Malej), MKZ 2022
Besedila so vzeta iz kataloga Veličastnih 30, izbrane slovenske knjižne ilustracije, biografije, citati in izbor nagrad Maja Logar, MKZ 2024.
