ARNE HODALIČ: Med svetovi

Pogosto spregledamo nevidne niti, ki povezujejo skrivnostne svetove, ki so del naše stvarnosti. To so svetovi pod gladino morja, na obrazih ljudi, pa tudi v tihih prostorih, kjer se srečujemo s svojimi vprašanji, verovanji ter spomini.

Naslov fotografske razstave Arneja Hodaliča – Med svetovi – zato ne opisuje le izbranih razstavljenih motivov, temveč govori predvsem o različnih prostorih, med katerimi se ves čas gibljemo … Obrazi ljudi, na katerih so zapisane najrazličnejše zgodbe njihovega bivanja; prostori različnih verovanj, kjer človek že od pradavnine išče nekaj, kar presega njegov običajni svet zaznavanja; morsko dno, kjer se je življenje preteklosti spremenilo v spomine; tudi podzemne jame, v katerih večna tišina postane skoraj otipljiva. Razstava Med svetovi vstopa prav v ta vmesni prostor in subtilno povezuje različne svetove, ki so lahko na prvi pogled zelo drugačni, a so vendarle neločljivo povezani.

Prav te posebne povezave privlačijo Hodaliča že od otroštva in zelo kmalu je s fotoaparatom v roki začel raziskovati vse, kar obstaja onkraj meja vsakdanjega – globine morja, oddaljene kraje in zgodbe zanimivih ljudi, ki tam živijo. Kot izkušen potapljač je že pred mnogimi leti začel fotografirati podvodni svet in se posvetil predvsem arheološkim najdiščem, ki se skrivajo pod gladino rek ali morij. Prav ta tematika ga spremlja že od začetka kariere in mu je prinesla tudi največje uspehe ter prestižne objave v najuglednejših svetovnih revijah ter časopisih. Njegova zadnja podvodna arheološka reportaža, ki sva jo ustvarjala skupaj, je postala naslovna zgodba v letošnji aprilski številki ameriške izdaje revije National Geographic – dosežek, ki se lahko šteje med največje v Arnejevi dolgi in izjemno ustvarjalni poti. Nekaj teh fotografij je tudi del te razstave.

A ne samo pod vodo: Arne je s fotoaparatom prepotoval skoraj sto držav in v skritih kotičkih tega planeta iskal predvsem človeka – v njegovem delu, obredih, in to največkrat v pokrajinah, kamor vstopijo le redki. Bil je fotograf jamskih, alpinističnih in jadralnih odprav po vsem svetu, potoval je med različnimi verstvi in kulturami ter skozi desetletja ustvarjal opus, v katerem se neprestano prepletajo najrazličnejši vidiki življenja in razmišljanj o njem.

Fotografije Arneja Hodaliča gledalca ne pustijo na varni razdalji. Povabijo ga, da vstopi vanje – v vlažno temo jamskih rovov, globoko pod morsko gladino, v odmaknjene kraje, kjer lahko sreča ljudi, ki jih drugače nikoli ne bi srečal. Njegova fotografska govorica temelji na natančni kompoziciji, občutku za svetlobo in izjemni tehnični dovršenosti, vendar njena prava moč ni v popolnosti podobe, temveč v zgodbi, ki jo ta podoba nosi. Vsaka podoba odpira drug svet, drugo kulturo, drug način življenja – pogosto tudi vprašanja o družbi, neenakosti, odnosu do narave in o človekovi minljivosti. Zato njegove fotografije niso samo lepe ali osupljive; so tudi globoke vizualne pripovedi, ki gledalca potegnejo vase in ga še dolgo ne izpustijo.

Kuratorka razstave in avtorica besedila: Katja Bidovec

Jama János Molnár, Madžarska / To je ena najbolj znanih in glede potapljanja tehnično zahtevnih jam v Evropi. Leži pod samim središčem mesta Budimpešta, posebna je tudi zaradi svoje termalne vode in kompleksnega sistema z vodo zalitih rovov. Dolga je kar sedem kilometrov, voda pa je na nekaterih mestih globoka tudi do sto metrov.

1 | 10

Quito, Ekvador / Pripadnica etnične skupine Kečua, največje skupine staroselcev, ki poseljuje skoraj celoten zahodni del Južne Amerike. Tako kot njihove davne prednike, Inke, jih še danes očara skrivnostna rumena kovina – zlato.

2 | 10

Cerkev sv. Nikolaja, Voskopojë, Albanija / Ta pravoslavna cerkev je bila zgrajena leta 1721, v vasi pa se je ohranilo še več starodavnih cerkva, ki jih ni uničila ateistična politika dolgoletnega diktatorskega režima albanskega voditelja Enverja Hodže.

3 | 10

Križna jama, Slovenija / Je edina naravno ohranjena turistična vodna jama v Sloveniji, zato v jami ni električne razsvetljave in nadelanih poti. Voda odteka iz jame v Kittlovih breznih, se pretaka v Novo Križno jamo ter na njenem zahodnem koncu vnovič ponikne. Spet se prikaže na planem kot izvir Šteberški Obrh na Cerkniškem jezeru.

4 | 10

Najdišče Letavica, otok Pag, Hrvaška / Tu so hrvaški arheologi na globini nekaj manj kot 40 metrov odkrili razbitino rimske ladje iz 1. stoletja pr. n. št. ter približno tisoč amfor, ki naj bi služile za prevoz vina in oljčnega olja.

5 | 10

Varanasi, Indija / To je mesto, posvečeno bogu Šivi, v katerem se zbirajo številni sadhuji – sveti možje, ki častijo to pomembno indijsko božanstvo. Šiva velja za boga uničenja in preobrazbe, simbolizira pa tudi obnovo in neskončni krog življenja.

6 | 10

Hajjarah, Jemen / Džambija je obvezni del moške osebne opreme. Nož ni namenjen običajni uporabi, ampak je simbol pripadnosti različnim klanom. Ta nož si lahko opašejo samo dečki, starejši od 14 let.

7 | 10

Mošeja Al Saleh, Sana, Jemen / To je ena največjih in najnovejših mošej v Jemnu, dokončana leta 2008. V njej lahko hkrati moli več kot 40.000 vernikov, njeno gradnjo pa so spremljali tudi očitki o korupciji in izginotju več milijonov evrov javnih sredstev.

8 | 10

Lalibela, Etiopija / Etiopske pravoslavne cerkve iz 13. stoletja n. št. so vklesane v živo skalo. Ker je bil to tako zahteven podvig, kroži legenda, da so podnevi klesali delavci, ponoči pa naj bi njihovo delo nadaljevali angeli.

9 | 10

Lalibela, Etiopija / Duhovnik etiopske pravoslavne cerkve Tewahedo z zanje značilnim križem v eni od enajstih, v živo skalo vklesanih cerkva iz 13. stoletja v mestu Lalibela v etiopskem višavju. Te izjemne cerkve, ki so del najpomembnejše verske in arhitekturne dediščine Afrike, so še danes pomembno romarsko središče.

10 | 10

Prihrani s kartico Royal!

Obiskovalcem Ljubljanskega gradu prinaša kartica 10 % popust pri nakupu vstopnic za prireditve in vodene oglede.