Jože Plečnik (1872–1957)
Jože Plečnik je zagotovo eden izmed največjih slovenskih arhitektov. Rodil se je 23. januarja 1872. Leta 2022 tako praznujemo 150. obletnico rojstva. Dodaten razlog za slavje ob pomembni obletnici je zagotovo tudi dejstvo, da so bila nekatera njegova dela pred kratkim uvrščena tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Razstava bo prek fotografij, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Slovenskem etnografskem muzeju in Plečnikovi hiši, predstavila Plečnikovo Unescovo dediščino v Ljubljani. Fotografije bodo predstavljale prostor pred Plečnikovim posegom, potek gradnje objektov in njihovo vlogo v urbanem prostoru.
Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani kot tretji, predzadnji otrok v družini. Šolal se je v Ljubljani in nato v Gradcu, od koder pa se je odpravil na Dunaj, kjer je sprva dve leti delal kot oblikovalec pohištva pri takrat znanem podjetju J. W. Müller. Njegovo delo ni ostalo očem skrito, saj ga je opazil znani dunajski arhitekt, tudi profesor na fakulteti, Otto Wagner. Plečnik je eno leto pod Wagnerjevim mentorstvom nabiral izkušnje, nato pa se je uspešno vpisal na študij, ki ga je zaključil kot eden izmed najboljših Wagnerjevih diplomantov. Plečnik se je kot arhitekt javnosti prvič predstavil na natečaju za Gutenbergov spomenik na Dunaju. V cesarski prestolnici je pustil pomemben pečat. Tekom življenja na Dunaju pa je odpotoval tudi v Rim, ki je s svojo antično zgodovino ključno vplival na nadaljnje Plečnikovo delo. Leta 1911 je sprejel delo profesorja na praški umetnoobrtniški šoli. V naslednjih desetih letih, ki jih je preživel v Pragi, je bilo večjih naročil sicer manj, kljub temu pa se je v šolskih delavnicah seznanjal z novimi tehnološkimi vprašanji, kar je kasneje pomembno vplivalo na njegov slog gradnje in izbiro materialov pri projektih. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, kjer je ustvarjal vse do svoje smrti leta 1957.
Objekti celostno odsevajo Plečnikovo vizijo in filozofijo. V času vzpona moderne arhitekture je svoj navdih črpal v klasičnih arhitekturnih delih. V svoja dela je vključeval stebre, balustrade in preklade, ki jih je dopolnil s svojim unikatnim slogom. Z odklonom od tedanjih smernic je odkrival nove meje, znanje pa je prenesel tudi na mnoge generacije študentov, ki so njegovi filozofiji dodali svoj izviren slog in s tem pomembno prispevali k uspešnemu razvoju tako slovenske kot tudi jugoslovanske arhitekture. Njegovo pogledovanje proti preteklosti ne pomeni, da se je posluževal zgolj zastarelih gradbenih podvigov. Ravno nasprotno so mnoga njegova dela vključevala takrat najnaprednejše gradbene tehnike in materiale. Plečnik je Ljubljani želel vliti značaj glavnega mesta. V skladu s tem je pripravil veliko projektov za izgradnjo stavb za t. i. državotvorne institucije na politični in kulturni ravni. V svoje ustvarjanje je vključil arhitekturne in topografske danosti Ljubljane ter je s svojim znanjem ustvaril to, kar danes poimenujemo Plečnikova Ljubljana.
Vrednost Plečnikove dediščine je z uvrstitvijo na svoj seznam potrdil tudi Unesco. Na seznam so se uvrstili t. i. vodna os (nabrežja Ljubljanice, mostovi čez Ljubljanico med Trnovskim pristanom in zapornicami), Trnovski most, kopenska os (Vegova ulica, Križanke, Ilirski steber, NUK, Kongresni trg in park Zvezda), Mirje z rimskim obzidjem, Žale ter cerkvi sv. Frančiška in sv. Mihaela.
Kustos razstave: Domen Kaučič, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Razstava je pripravljena v sodelovanju z:
Vstopnice
Prihrani s kartico Royal!
Obiskovalcem Ljubljanskega gradu prinaša kartica 10 % popust pri nakupu vstopnic za prireditve in vodene oglede.