Na vsebino

5. obletnica obratovanja tirne vzpenjače na Ljubljanski grad

27. december 2011

V svojem pismu o pobudi za odkup gradu in dogovoru o ogledu izgradnje dvigala, je leta 1897, takratni Avstro-Ogrski oblasti, župan mesta Ljubljane, dr. Ivan Hribar zapisal:

"Ker je razgled iz dotičnih prostorov (Ljubljanskega gradu) očarovalno lep, in ker bi se sedanje senčnato dvorišče dalo prav dobro porabiti, da bi bil grad, če se napravi nanj dvigalo, po katerem bi se prišlo na vrh za kakih deset krajcarjev ali še ceneje, bil vedno - zlasti pa še poleti zvečer - prav dobro obiskovan."

Ideje o prevoznem sredstvu na Ljubljanski grad so se še rojevale v letu 1905, nato arhitektu B. Kobetu ter E. Mihevcu. Zadnji projekt je stekel v letu 2005.

Mestna občina Ljubljana se je odločila, da Ljubljanski grad poveže s starim jedrom s pomočjo urbane potniške transportne naprave – panoramskega dvigala. Na podlagi prostorskih in oblikovanih zahtev na občutljivi lokaciji ter dane topografije se je za najboljšo rešitev izkazala žičnica, natančneje panoramsko tirno dvigalo.

Vzpenjačo, katere spodnja postaja je na Krekovem trgu, nasproti ljubljanske Tržnice, je Festival Ljubljana kot koncesionar začel graditi v mesecu marcu 2006. Prvi potniki so se s poskusno vožnjo na Ljubljanski grad z vzpenjačo peljali že 28. decembra 2006, v letu 2010 pa smo na grad pripeljali že milijontega obiskovalca.

SPODNJA POSTAJA VZPENJAČE

Nahaja se na Krekovem trgu in je prostor za garažiranje kabine v času mirovanja. Sestavljena je iz vstopno-izstopnega perona s prostorom za prodajo kart in prostorom za upravljanje.

Spodnja postaja je vpeta med stavbo Mestnega doma (sedanju Šentjakobski dom in ostale dejavnosti) ter srednjeveško obrobje Krekovega trga št. 3 do 7.

PROGA

Izbor naprave v smislu tirnega panoramskega dvigala je temeljil na čim manjši obremenitvi okolja, zato je proga koncipirana kot tanka linija tirov na nizkih podporah.

ZGORNJA POSTAJA VZPENJAČE

Zgornja postaja vzpenjače je naslonjena na zunanji del obzidja Ljubljanskega gradu. Vstopno-izstopni peron je nameščen nad strojnico, od koder je povezava z notranjostjo gradu. Preko spodnjega lapidarija in stopnišč ter manjšega dodatnega dvigala je možen dostop na grajsko dvorišče, ta komunikacijska pot pa je prijazna tudi za gibalno ovirane osebe.

 

PODATKI O VOŽNJI

Hitrost vožnje 0-3m/sek
Čas vožnje med postajama 60 sek
Čas praznjenja oziroma polnjenja 60 sek
Čas polovičnega ciklusa 120 sek
Čas enakega ciklusa 240 sek
Število ciklusov na uro

15


PODATKI O KABINI

Število kabin 1
Kapaciteta kabine do 33 oseb
Največja kapaciteta do 500 oseb/uro


TOPOLOŠKI PODATKI

Vodoravna dolžina proge 94,74 m
Višinska razlika 69,70 m
Dolžina proge med mirovnima točkama 117,69 m