Dve leti po osvoboditi Ljubljane je mojster Plečnik ponovno veliko razmišljal o prihodnosti gradu. Takrat se je vedno več govorilo o projektu za ljudsko skupščino, ki ga je Plečnik želel postaviti prav na Griču, saj misli o slovenski akropoli ni nikoli povsem opustil.
Za Grad je izdelal načrt, ki je prestavljal »krono mesta«, vendar zanj ni imel določenega namena – lahko bi bil tudi parlament. Pri načrtovanju sta mu pomagala tudi njegova učenca Anton Bitenc in Jože Kregar. V tem načrtu se je Plečnik odločil za radikalno rešitev, saj je nameraval grajsko stavbo v celoti porušiti ter na njenem mestu zgraditi monumentalen osmerokotnik. Slednjega bi z mestom povezal s sedemnadstropnim stopniščem, ki bi imelo v vsakem nadstropju trojno arkado, triročne svetilke ter pravokoten prostor z balustradami in kandelabri. Le-ti bi sprehajalcem poleg lepega omogočali tudi, da se za trenutek ustavijo in odpočijejo.
Načrt s strani Ljudske skupščine ni bil sprejet. Lokacijo parlamenta so preselili v Tivoli in Plečnik je sodeloval tudi na tem natečaju ter svoj projekt poimenoval »Katedrala naše svobode«.
