Zato je študente spodbujal, da se morajo kot arhitekti zanimati za vse, sam je večkrat poudaril, da to ni nobena »babja radovednost« ali, kakor rečemo »babji firbec«. Čutil je poslanstvo, da v svojih učencih vzbudi čut za lepoto. Čeprav sam ni veliko potoval, je slednjega poskušal v učencih vzbuditi tudi izven učilnice z organizacijo različnih izletov in ekskurzij ob koncih tedna. O Plečnikovi dobroti pa govori tudi naslednji dogodek, ki ga je njegov učenec Vinko Lenarčič zapisal v svojih spominih.
Ko je Plečnik pregledoval seznam prijavljenih udeležencev za ekskurzijo v Grčijo, je opazil, da na njem ni njegovega učenca Vinka Lenarčiča, zato ga je na seznam dodal kar sam. Ko je Lenarčiču dejal, da naj se pripravi, saj bo tudi on šel na ekskurzijo, mu je ta zaupal, da se ni prijavil, ker nima dovolj denarja, da bi si to privoščil. Nekaj dni za tem pa mu je Plečnik dal ček za 2000 kron in rekel: »Denar dvignete v češki banki, vaš je! Ne zamerite, čisto sem pozabil na vas; ponoči sem se spomnil.« In po pričevanjih učencev to ni bil osamljen primer, ko je Plečnik napisal ček za katerega od svojih učencev. Poleg tega pa imel navado, da je v vsako kuverto s čekom tudi kaj pripisal, skoraj vedno pa je sporočilo zaključil z mislijo: »Vzemite, malo je a od srca.«
Vse, ki zanima, katere vizije in načrte je uspelo mojstru Plečniku uresničiti na Ljubljanskem gradu, pa vljudno vabimo, da obiščete razstavo Plečnik nad mestom, ki bo v grajskih Kazematah na ogled do 1. 10. 2017.
