Na vsebino

Mateja Avbelj Valentan

"Ljubljanski grad se že več kot petsto let ponosno dviga nad mestom. V tej luči se zdi desetletno obdobje, v katerem deluje Javni zavod Ljubljanski grad, kratek čas. Čeprav kratek, pa je še kako pomemben, zato smo skupaj s sodelavci zelo ponosni na prehojeno pot.

Pred desetimi leti, ko nam je bilo zaupano upravljanje z Ljubljanskim gradom, smo ga prevzeli v dobri kondiciji. Dobili smo ga skupaj s tirno vzpenjačo, prvo stalno postavitvijo razstave Slovenska zgodovina, z Gostilno na Gradu in s postavljenimi temelji kulturnega dogajanja. Sčasoma smo ob veliki podpori ustanoviteljice – Mestne občine Ljubljana, s predanim delom sodelavk in sodelavcev, zanesljivimi partnerji in podporniki, predvsem pa z vizijo, da želimo postati najbolj obiskana turistična atrakcija v Sloveniji ter stičišče družabnega in kulturnega življenja v mestu, obnavljali prostore, snovali in oblikovali nove vsebine, kreirali privlačne produkte in svojo blagovno znamko, dodajali raznolike kulturne programe, zavzeto skrbeli za urejenost gradu in njegove okolice, širili gostinsko ponudbo, utrdili naziv Ljubljana – mesto trte in vina, krepili zavedanje o pomenu trajnostnega turizma z urejenimi pešpotmi, zelenimi površinami in spodbujanjem k uporabi tirne vzpenjače … Vse to z željo, da grad še bolj približamo domačim obiskovalcem in da bodo tuji gostje odnesli domov lepe spomine na našo kulturno dediščino ter se k nam na grad in v naše mesto radi vračali.

Nov zagon smo dobili leta 2018, ko nam je bilo zaupano še upravljanje Hostla Celica, ki je v svetu popotništva dobro poznana blagovna znamka. Novi sodelavci, nove ideje, nova odgovornost, predvsem pa uspešen preplet turistične atrakcije z namestitveno dejavnostjo – vse to je zajeto v seštevku za turizem najboljšega leta, leta 2019.

Prišlo je leto 2020, ko je sredi marca zastal praktično ves svet. Več kot štirimesečno zaprtje ob prvem in drugem valu epidemije je po eni strani povsem ohromilo turizem, po drugi strani pa ga je postavilo pred nove izzive. Tako v drugo desetletje delovanja Javnega zavoda Ljubljanski grad stopamo optimistično, saj se zavedamo, da smo v zadnjih desetih letih prav usmerili naša prizadevanja in da bomo na zgrajeni osnovi lahko delali in se razvijali tudi v prihodnje.

Verjamemo, da bo kulturna dediščina, ki nam je bila zaupana in ki jo skrbno vzdržujemo ter iz nje črpamo nove ideje, spodbuda za delo tudi v prihodnje. Želimo si dokončati še tisto malo, kar je ostalo še nedokončanega, kot je obnova Kazemat, ter grad urediti še infrastrukturno z izgradnjo parkirne hiše pod območjem Grajskega parka.

Naj bo Ljubljanski grad še naprej v ponos svojim meščankam in meščanom, tujim obiskovalcem vir spoznanj o naši bogati zgodovini, umetnikom odprt oder za nastope, protokolarnim in družabnim dogodkom ter porokam prostor nepozabnih doživetij, najmlajšim inkubator za domišljijo, ljubiteljem kulinarike mesto izbranih grajskih užitkov, prav vsem pa kraj, kjer jih bodo pričakali urejenost, prijazen pozdrav in varno zavetje mogočnih grajskih zidov."

Mateja Avbelj Valentan,
direktorica


Mateja Avbelj Valentan

Zoran Janković

"Hitro je minilo deset let od ustanovitve javnega zavoda Ljubljanski grad, pa vendar – ko se ozremo, ni mogoče spregledati vloženega truda in številnih sprememb, ki so se na gradu zgodile.

Ustanovitev Javnega zavoda Ljubljanski grad je pred desetimi leti odprla izjemne možnosti za razvoj. Spremembe lahko opazimo prav vsakič, ko jo ubiramo po dobro vzdrževanih poteh, ko postojimo in občudujemo razgled, pa naj bo to na razgledni ploščadi na Šancah ali na vrhu Razglednega stolpa. Uresničene priložnosti opazimo, ko se znajdemo pred Grajskim vinogradom, ko dobimo želene informacije v Vstopnem paviljonu ali ko ugotovimo, da ima Grajska trgovina svojo blagovno znamko v podobi Friderika, nadvse prikupne grajske podgane.

Ljubljanski grad je tak zaradi vizije, vztrajnosti ter predanosti ideji, da se želimo Ljubljančani in Ljubljančanke na svoj grad ozreti s ponosom in z željo, naj njegove skrivnosti in lepote spoznajo tudi obiskovalci od drugod.

Skoraj samoumevno je, da je poznosrednjeveška trdnjava polna zgodovine, vendar ta tudi živi! Polni so je prav vsi prostori gradu. V njih se lahko poučite o zgodovini gradu, Ljubljane in slovenstva, si ogledate razstave, doživite privlačne vodene oglede ali skušate pobegniti. Lahko pa se le udobno namestite, si ogledate izbrane filme, uživate v odličnih predstavah, se prepustite raznovrstni glasbi ali se do solz nasmejite besednim vragolijam komikov.

Ponudbe za otroke in odrasle na energetsko saniranem in skoraj popolnoma prenovljenem Ljubljanskem gradu ne manjka: v obeh restavracijah in Grajski vinoteki je poskrbljeno za hrano in pijačo, v Grajski kavarni za sladko in domače vzdušje, v prenovljenih dvoranah pa za protokolarne sprejeme, družabne dogodke in poroke.

Grad ni samo simbol našega mesta, temveč tudi kulturno in družabno središče ter izjemna turistična znamenitost. Med obiskovalci gradu je zelo priljubljena tudi panoramska tirna vzpenjača, ki ponuja prekrasen razgled na Ljubljano in je v dobrih 14 letih delovanja prepeljala že več kot 4,6 milijona potnikov.

Javni zavod Ljubljanski grad z odliko povezuje skrb za kulturno dediščino, predstavljanje zgodovine ter izrabo prostora za kulturo, druženje in rekreacijo, zato sem trdno prepričan, da bo enako uspešna tudi zgodba priljubljenega Hostla Celica, ki ga je Mestna občina Ljubljana dodelila zavodu v upravljanje leta 2018. A teh zgodb ne bi bilo brez odličnih sodelavk in sodelavcev zavoda pod vodstvom direktorice Mateje Avbelj Valentan, ekipe Mestne občine Ljubljana in obiskovalk ter obiskovalcev najlepšega gradu.

Grajski grič z Ljubljanskim gradom je simbol Ljubljane in njenih prebivalcev: vliva zaupanje, ponuja zavetje in kljubuje času. Skrbimo, da tako tudi ostane."

Zoran Janković,
župan

Zoran Janković

Krištof Mlakar

"Da Ljubljanskega gradu danes ne bi bilo, si preprosto ne morem predstavljati. To bi se bilo morda celo zgodilo, če Ljubljane pred dobrimi stotimi leti ne bi vodil moder župan – Ivan Hribar.
Potres, ki je leta 1895 močno prizadel Ljubljano, je hudo poškodoval tudi grad in mestna oblast je najprej razmišljala, da bi ga prepustila propadanju ali ga celo podrla. Na srečo so ga potem vključili v načrt popotresne prenove stavb v Ljubljani, leta 1905 pa ga je mesto odkupilo za svoje potrebe.
Današnjo vlogo in status Ljubljanskega gradu, torej biti ena ključnih ljubljanskih kulturnih in družabnih točk, je ambiciozno načrtoval že župan Ivan Hribar. Ker pa je mesto pestila stanovanjska stiska, je moral opustiti zamisel o gradu kot kulturnem središču dogajanja v Ljubljani in ga spremeniti v domovanje za okoli sto brezposelnih družin.
V letih, ki so sledila, se je njegova vloga še naprej spreminjala, tista najpomembnejša, ki temu čudovitemu objektu na izjemni lokaciji tudi pritiče, pa se zagotovo odvija zadnjih deset let.

Leta 2011 je Ljubljanski grad namreč postal samostojni javni zavod, ki profesionalno, strokovno in družbeno odgovorno izpolnjuje svoje poslanstvo: oblikovanje celovite kulturne in turistične ponudbe. Da je bila to prava odločitev, vsakodnevno potrjujejo uspešne in prepoznavne grajske zgodbe, v katerih zavod ustvarjalno prepleta vsebine s področja ohranjanja kulturne dediščine in vrhunsko umetnost domačih ter tujih ustvarjalcev, ustvarja kakovostne programe za otroke in mladino ter razvija inovativne turistične produkte.
S prihodom na grad je vsakdo – ne glede na to, ali v Ljubljani prebiva, jo obiskuje pogosto ali pa je turist, ki ga je prineslo od daleč – deležen edinstvene in visokokakovostne izkušnje.

Od leta 2018 pa je dodatni kamenček v mozaiku navdušujočih (pod)grajskih zgodb tudi promocija mladinskega turizma na najvišji ravni, kar zavod uresničuje z upravljanjem Hostla Celica.

Hvala ekipi sodelavk in sodelavcev Javnega zavoda Ljubljanski grad, ki so s svojo ustvarjalnostjo, navdušenostjo ter predanostjo Ljubljanskemu gradu nadeli edinstveno identiteto. Identiteto vključujoče, trajnostne in svetovljanske točke srečevanja in druženja."

Krištof Mlakar,
direktor družbe VOKA SNAGA in predsednik Sveta Javnega zavoda Ljubljanski grad

Krištof Mlakar