Ker na vzpetinah ni potokov, rek ali jezer, so morali prebivalci poznega srednjega in novega veka uporabiti veliko mero tehnične domiselnosti in spretnosti, da so lahko zbrali in prečistili dovolj vode za vsakodnevne potrebe. Iz tega obdobja so na Ljubljanskem gradu ohranjeni štirje vodnjaki oziroma vodni zbiralniki: Vodni zbiralnik na dvorišču, Vodni zbiralnik pred Palacijem, Vodnjak pred Peterokotnim stolpom in Vodnjak s pohodnim gonilnim kolesom pred Ljubljanskim gradom.

Cisterne, v katere se je stekala voda s streh in dvorišč, in vodnjaki, s pomočjo katerih so črpali vodo iz podtalnic, so bili vedno skrbno pokriti, neposredna okolica vodnjakov in cistern pa je morala biti tlakovana, da bi preprečila vdor umazanije. Na vrhu jaška so v te namene postavili tudi kamnit obroč ali pa samo preprost lesen dvignjen rob, ki je varoval jašek pred vdorom umazanije. Za pridobivanje vode iz vodnjakov so uporabljali lesena vedra; da bi bilo dviganje lažje, so vrv napeljali čez škripec, včasih pa so jo navezali na vitel ali na leseno kolo.

Ob svetovnem dnevu voda smo v letu 2016 izdali brošuro, v kateri so predstavljeni vodnjaki na Ljubljanskem gradu in v njegovi neposredni okolici, ki so na eni strani dragocen arheološki vir, na drugi pa stvaritve, pri katerih se veljavni principi in zakonitosti tehnike tesno prepletajo z osebno ustvarjalnostjo graditeljev. Vzporedno s historičnimi in tehničnimi značilnostmi posameznih vodnjakov so v brošuri predstavljene tudi zanimivosti in legende, ki so se v stoletjih spletle ob tukajšnjih virih življenja.

Brošuro najdete na tej povezavi, tiskano verzijo pa v Info centru na Ljubljanskem gradu.

Izdajo brošure je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

MOL ZPE