Pri ustvarjanju sta se umetnika odločila za tehniko sgraffito (iz it. sgraffiare = izpraskati), ki se je vse od gotike uporabljala za dekoracijo pročelij stavb, saj je veljala za trajnejšo od tehnike fresko. Bistvo tehnike sgraffito je v nanosu več raznobarvnih slojev tankih ometov. Za kompozicijo upodobitve sta umetnika izdelala papirnate predloge ali kartone (originale hrani družina Borisa Kobeta), s katerih sta prenesla risbo na sveže plasti ometa in potem s posebno žlico ter s praskanjem ometov do želenega barvnega sloja oblikovala izbrani motiv.

Poslikave, ki so bile restavrirane v letu 2008, potekajo v širokem traku notranjščine celotnega stolpa, s prekinitvami pri okenskih in vratnih odprtinah. Prizori so uokvirjeni in ustvarjajo stripovsko podobo zgodbe. Idejo za likovno podobo sten v Stolpu strelcev sta avtorja našla v motivih slovenskih ljudskih pesmi in pripovedk. Upodobila sta devet zgodb iz slovenskega ljudskega izročila, od katerih sta dve ohranjeni le deloma. Tri zgodbe od devetih so nenaslovljene. Pod posameznimi prizori iz zgodb tečejo besedila. Avtorstvo posameznih zgodb je mogoče razlikovati s pomočjo črk K (Kobe) in P (Pregelj).

Od vrat, ki iz restavracije Strelec vodijo na Razgledno teraso, si v smeri urinega kazalca sledijo:

1. Mlada Zora

Prva upodobljena zgodba v nizu nosi naslov Mlada Zora. Avtor Marij Pregelj jo je upodobil v petih prizorih in pod njo umestil naslednje besedilo: »kadar me poneso pisan zore tak le pridi pome kraljc mlad / men se tega močno zdi da mlada zora mrtva ni / men se pa močno zdi da mlada zora mem gradu drči / nevesta ti je vplenjena oj zora ti je vgrabljena / to storil je neznan koren neznan koren koren lečen«.

2. Nenaslovljena zgodba

Druga zgodba, ki jo je upodobil Boris Kobe, je predstavljena v dveh prizorih in ni naslovljena. Gre za živalsko tematiko s človeškim likom v sredini kompozicije. Spremljajo jo naslednji podnapisi: »juhe juho zdej jagra več ne bo / uju ju jujhuho jagra več ne bo uju ju jujhuho jagra več ne bo«.

3. Nenaslovljena zgodba

Tudi naslednja zgodba ni opremljena z naslovom in tudi pri njej gre za živalsko tematiko. Upodobljena je v dveh prizorih. Avtor je Marij Pregelj. Pod prizoroma beremo: »smrt lovca lovec medveda medved volka lisico lisica mačko mačka miško miš pšenico/ pod to goro zeleno pod to goro zeleno pod to goro zeleno«.

4. Alenčica sestra Gregčeva

Zgodbo z naslovom Alenčica sestra Gregčeva je v petih prizorih ustvaril Boris Kobe in pod posamezne prizore pripisal: »od turkov je en tak ubit utegnil bi tvoj gregec bit / u svetlo šla je kamrico oblekla eno haljico / uzela sablico ostro in kakor sonce vso svetlo / v šotor dirja gre v skok in turke seka vse okrog / junaško bliže carja gre / ma take tvoja carinja«.

5. Desetnica

Peta zgodba po vrsti nosi naslov Desetnica. Marij Pregelj jo predstavlja v petih prizorih z naslednjim besedilom: »se mu hčerka porodi ti je bilo ime marjetka / peci polancico polančico popotnico / mati moja zdaj bom mogla v desetino it / zaspi desetnica se nič hudega ne boj / nazaj nazaj marjetica jaz ne grem nikdar več nazaj«.

6. Povodnji mož

Zgodba Povodnji mož je prikazana v šestih prizorih. Pod njo se je podpisal Boris Kobe in jo opremil z naslednjimi podnapisi: »ne hodi drevi mi na ples micika ni nič marala / še gre plesat z njim / na sred vode v glažovnato hišo pride / pusti me de grem domu / ona gre vesela domu / on ga pretrgal je čez pol ga bova imela vsaki pol«.

7. Nenaslovljena zgodba

Naslednja zgodba, ki nima naslova, je sestavljena iz treh prizorov. Avtor upodobitve Boris Kobe je pod prizore pripisal: »mam zidanih devet gradov / mati je naštela dotico / lenka pogleda še nazaj / na pragu je vidla mater stat / na koncu gmajne zelene tamkaj je videla devet žen / ali zapiskam na moj prstan zlat? bratje so pa jagali«.

8. Lepa Vida

Zadnji dve zgodbi v nizu sta ohranjeni le deloma. Zgodba Lepa Vida je ohranjena v dveh celotnih prizorih in deloma v tretjem. Avtorstva iz ohranjenega stanja ni mogoče ugotoviti. Pod prizori se je ohranil le del besedila: »le z mano z mano ti lepa vida / komu sim pustila stariga mož ino bolno dete kaj moj … / tvoj mož se po morji vozinotebe išče«.

9. Rošlin in Verjanko

Poslednja zgodba je ohranjena v najmanjšem obsegu – deloma sta ohranjena le dva prizora. V zadnjem prizoru zasledimo črko K, torej lahko avtorstvo pripišemo Borisu Kobetu. Iz nepopolno ohranjenega besedila » …pila mrzlo bom vodo / daj nate kri rošlinovo« lahko upravičeno sklepamo, da zgodba nosi naslov Rošlin in Verjanko.

V spodnjem nadstropju Stolpa strelcev, v katerega se vstopa z nivoja Grajskega dvorišča, je na obokanem stropu ohranjen fragment, prav tako v tehniki sgraffito, ki prikazuje prizore kmečkih opravil (trgatev).