(Marija Tičar; Šance, 1936; SI ZAL LJU 342, fototeka, G4-021-047)

Na mestu najbolj skrajne obrambne točke v sistemu Ljubljanskega gradu – tam, kjer sta bila konec 15. in v 16. stoletju zgrajena deželnoknežji stolp Padav (v nekaterih virih omenjen tudi kot Vicedomski stolp) in meščanska bastija – se je v letu 1934, ko so na istem mestu o nekdanji mogočni trdnjavi pričale samo še ruševine, začela prenova Šanc po načrtih Jožeta Plečnika (1872‒1957), najpomembnejšega slovenskega arhitekta 20. stoletja.

Gmoto ruševin na Šancah, ki je bila zavita v skrivnost, je Plečnik »razrahljal« na podoben način kot Emonski zid na Mirju. Dodal ji je nove osi, predrl jo je z novimi arkadami in odprtinami. S tem je ustvaril nove zanimive poglede na mesto pod Grajskim gričem. Na svoj poseben in hkrati tudi drzen način je oblikoval spomenik zgodovini in gmoti ruševin povrnil srednjeveško funkcijo obhodnega obzidja.

V letu 2017, ko smo se spominjali 60. obletnice Plečnikove smrti in 145. obletnice njegovega rojstva, smo izdali brošuro avtorice Irene Vesel, odgovorne konservatorke Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za Ljubljanski grad, v kateri sta predstavljena kratka zgodovina Šanc ter potek prenove edinega večjega uresničenega Plečnikovega načrta na Grajskem griču.

Brošuro v slovenskem in angleškem jeziku najdete na tej povezavi, tiskano različico pa brezplačno v Info centru na Ljubljanskem gradu.

Izdajo brošure je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

210xMOL logotio