Grajska trta

Cepljenka trte z mariborskega Lenta, ki rodi grozdje modre kavčine ali žametne črnine (tudi žametovka, plava velka, kosavina, blauer kölner, bleu de Cologne, gross milcher, blauer milcher), je potomka najstarejše žlahtne trte na svetu.

Mariborčani cepljenke podarjajo po posebnem pravilniku, in sicer številnim krajem (mestom, trgom in vasem) ter tudi posameznikom v Sloveniji in v tujini. Trta na Ljubljanskem gradu raste od 30. septembra 1990, in sicer na desni strani od vhoda na Grajsko dvorišče ob zidu razgledne terase pri Stolpu strelcev.

Vino iz grozdja ljubljanske grajske trte je pridelano s sodelovanjem Kmetijskega inštituta Slovenije ter se hrani v stekleničkah s posebno etiketo in v darilni škatli. Uporablja se za posebna mestna protokolarna darila. Med drugimi je steklenico tega vina 22. oktobra 2008 prejel tudi angleški kraljevski zakonski par, kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški, ob obisku v Ljubljani.

 

Grajski vinograd

Vsa pomembnejša mesta, gradovi ali graščine so se v preteklosti oskrbovali z dobrinami iz neposredne bližine. Prometne povezave so bile slabe in logistika otežena, zato so se morali v marsičem opreti na lastne vire. Po vsej Evropi so bili vinogradi, ki so oskrbovali lokalne prebivalce z vinom, tudi tam, kjer razmere za vinogradništvo niso bile ugodne.

Zelo znani so srednjeveški pariški vinogradi na Montparnassu, še bolj morda vinograd na praškem gradu Hradčani, znan tudi po tem, da ga je leta 1920 na južni strani gornjega dela Jelenjega jarka in Belvederja poleg Rajskih vrtov in Vrtov na okopih preuredil naš arhitekt Plečnik, kot v študiji »Jože Plečnik na Hradčanih« navaja prof. dr. France Stele. V tem vinogradu pridelujejo češko protokolarno vino Hibernal, ki je križanec renskega rizlinga in siebla, znan pa je pod blagovno znamko Pražsky hrad – Jižni zahrady (Praški grad – Južni vrtovi).

Tudi Ljubljana je imela vinograd na pobočju Grajskega griča. Pripoznane so ostaline arheoloških izkopavanj na južnem pobočju desno pod Bastijo, kjer je bil vinograd še v 30. letih prejšnjega stoletja. To dokazuje tudi fotografija na razglednici avtorja Franceta Kunca iz Wolfove ulice 6 v Ljubljani, ki je bila poslana v Maribor 9. septembra 1931, pred 85 leti, in je iz zasebne zbirke Zmaga Tančiča.

Grajski vinograd na Ljubljanskem gradu, zasajen 23. aprila 2016, je posledica želje po obujanju tradicije ter bogatenju zgodb o vinu in vinski trti, saj je Ljubljana v visokih enoloških krogih prepoznana kot mesto trte in vina. Je tudi nosilka tega laskavega priznanja, ki ga ji je 30. oktobra leta 1987 podelilo mednarodno vinsko združenje iz Pariza, L'Office Internationale de la Vigne et du Vin, na svojem zasedanju v Rimu.

V grajskem vinogradu je zasajenih 1050 trt, 500 bele sorte belpin, ki je na podlagi križanja beline in pinota slovenski sinonim za chardonnay, in 550 trt rdeče sorte rdečegrajca; ime je prevod prvotnega poimenovanja sorte rotburger, ki se je leta 1975 preimenoval v zweigelt. Vino iz grajskega vinograda bo namenjeno predvsem promociji, protokolu in grajski vinoteki. Izbor obeh sort so opravili strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije; v sodelovanju z njimi je bil grajski vinograd tudi zasajen in bo v prihodnje tudi obdelovan.

Grajski vinograd je nastal v letu, ko se je naša prestolnica ponašala z nazivom Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016. Ljubljanski grad – zelena oaza sredi mesta – številnim domačim in tujim obiskovalcem ponuja odmik v naravo; sprehode je poslej mogoče podaljšati vse do grajskega vinograda.

Ljubljanski grad z grajskim vinogradom tudi lepo zaokrožuje dosedanjo vinsko zgodbo ob dogodkih, povezanih s potomko najstarejše trte z mariborskega Lenta, ki raste na grajskem dvorišču.

 

Vinski konvent sv. Urbana v Ljubljani

Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana je bil ustanovljen 11. novembra 1993. Ime ima po sv. Urbanu, zavetniku vinske trte, ki goduje 25. maja. Vinski konvent ohranja, razvija in goji spoštovanje ter skrb za trto in vina. Posebno pozornost namenja tudi vlogi in pomenu vina v prehranski in siceršnji kulturi. Člani konventa oz. konventuali povezujejo različne oblike izobraževanja in družabnosti s spoznavanjem slovenskih in svetovnih vin ter tako nadgrajujejo vinsko in pivsko kulturo kot odkrivanje gospodarskih, družbenih in duhovnih razsežnosti posameznih vinorodnih dežel. Častivredni vinski konvent združuje konventuale različnih strokovnih usmeritev. Vsak na svojem strokovnem področju si prizadevajo odkrivati žlahtne povezave z vini, jedmi in gastronomijo, v različnih obdobjih zgodovinskega razvoja ter v sodobnosti. Prvotni sedež Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana je bil na ljubljanskem magistratu, od leta 2000 pa je na Ljubljanskem gradu, kar izpričuje spominska plošča na zunanji steni Stolpa strelcev.

 

Pravilnik o pokroviteljstvu nad vinskimi trtami

Cenik pokroviteljstva grajskega vinograda